COVID 19 – Povečevanje tveganja nelikvidnosti in obvezna ravnanja poslovodstva

Mar 27, 2020
4 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Povečevanje tveganja nelikvidnosti in obvezna ravnanja poslovodstva
Povečevanje tveganja nelikvidnosti in obvezna ravnanja poslovodstva

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Verjamem, da zmoremo in bomo zmogli večino podjetij opolnomočiti za nadaljnje uspešno delovanje. Na dolgi rok bomo še boljši, uspešnejši, močnejši. Saj vemo. Pot gre vedno navzgor, vmes pa bomo malo šli ….

Danes nam še ni videti kakšne posledice točno lahko v podjetjih zagotovo pričakujemo. UMAR je po uvodnem znižanju napovedi gospodarske rasti na 1,5 % le to 23.3. znižal na -6 do -8%. Takšen bi bil učinek, če se bo gospodarstvo ponovno zagnalo po 2 do 3 mesecih. Tudi v obdobju »po COVID-19« bo poslovanje podjetij lahko oteženo in upočasnjeno. Pomembno vlogo bodo igrali ukrepi vlade, da bodo podjetja lahko ohranila likvidnost in plačilno sposobnost. Vendarle pa se ne gre zanesti zgolj na ukrepe drugih. Pred izvedbo pomembnih odločitev glede prestrukturiranja poslovanja in koriščenja ukrepov priporočam temeljit premislek in analizo scenarijev razvoja »kaj če« za podjetje.

Mateja Ahej, Targo finance d.o.o.
Svetuje Mateja Ahej iz Targo finance d.o.o.

Zakaj je pomembno ostati kapitalsko ustrezen?

Veljavna zakonodaja, predvsem tukaj mislim na ZFPPIPP, je precej jasna. Če dolžnik v daljšem obdobju ne zmore poravnati vseh svojih obveznosti (trajnejša nelikvidnost) ali postane dolgoročno plačilno nesposoben, nastopi ti. insolventnost, ki je osnova za pričetek ukrepov finančnega prestrukturiranja (stečaj, prisilna poravnava, preventivno prestrukturiranje)

ZFPPIPP nam v uvodnih členih maha s t.i. kapitalsko ustreznostjo, in radi z njo mahajo tudi bančniki in tisti, ki izračunavajo bonitete poslovanja. A v praksi večina lastnikov in direktorjev le nezainteresirano pomaha, saj je termin zavit v tančico formul in kazalnikov ter drugih mehkih dejavnikov, ki jih izračunavajo in vrednotijo le v redkih podjetjih.

3. odstavek, 11. člena ZFPPIPP opredeljuje, da je pravna oseba ali podjetnik kapitalsko ustrezen: »če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov«. Skratka, kapitalsko ustreznost presojamo za vsako podjetje in dejavnost individualno.

Osnovo kapitalske ustreznosti predstavlja dolgoročna plačilna sposobnost, tj. trajna sposobnost izpolnjevati vse obveznosti ob njihovi zapadlosti, in obseg dolgoročnih virov financiranja. Dolgoročna plačilna nesposobnost in trajnejša nelikvidnost sta dejavnika, ki vsak že lahko pomenita nastop insolventnosti. Po zakonu pa je poslovodstvo tisto, ki je zadolženo in zavezano preverjati in zagotavljati kapitalsko ustreznost.

Če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov.

3. odstavek, 11. člena ZFPPIPP opredeljuje, kdaj je pravna oseba ali podjetnik kapitalsko ustrezen.

Trajnejša nelikvidnost

Pomeni, da podjetje v daljšem obdobju ni sposobno poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Da ne bi bilo dileme kaj pomeni »daljše obdobje« zakonodaja in stroka parametre jasno opredeljujeta. Trajneje nelikvidno je tisto podjetje, ki:

  • za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali
  • če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali
  • če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
  • če za več kot dva meseca zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
  • če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.

Opozorilo: Velja, da je za dokazovanje insolventnosti dovolj že vsak posamezen izmed navedenih dejavnikov, ki traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. ZFPPIPP dodatno opredeljuje še druge dejavnike, ki pa pri dosedanjem normalnem poslovanju podjetja niso merodajni.


Dolgoročna plačilna nesposobnost

Velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:

  • če je vrednost njegovega premoženja (aktiva, sredstva) manjša od vsote njegovih obveznosti – je prezadolžen,
  • pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

Sestava sredstev in virov

Vsaka dejavnost ima drugačno primerno strukturo sredstev in na drugi strani tudi potrebe po virih financiranja. Zelo verjetno bo pričujoča situacija dvignila potrebo po dolgoročnih virih financiranja in to predvsem zunanjih, torej posojilih. Ob enem se bo zelo verjetno dvigal obseg zapadlih neporavnanih terjatev, ki bodo počasneje in manj verjetno izterljive, večji bo obseg neprodanih zalog, več bo neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, fiksni stroški bodo vseeno nastajali, prodaja pa upadala in verjetno le počasi ponovno rasla. Vse to bo bankam zaradi lastne bilančne politike in nujnosti izogiba tveganjem preprečilo kreditiranje podjetij, katerih poslovanje upada.

S tem, ko se bo v sestavi financiranja povečeval dolg v podjetjih se bo slabšala optimalna sestava virov financiranj, ki podjetjem zagotavlja dolgoročno plačilno sposobnost. Posledico predstavlja padec kapitalske ustreznosti. V skrajnih primerih bodo razmere povzročile tudi nastop insolventnosti.

To bo bankam zaradi lastne bilančne politike in nujnosti izogiba tveganjem preprečilo kreditiranje podjetij, katerih poslovanje upada.

Mateja Ahej, Targo finance d.o.o.

Pravilno ravnanje poslovodstva v času COVID 19

Pomembno je, da poslovodstva podjetij v tem času še posebej pozorno spremljajo, da družba posluje v skladu z ZFPPIPP in pravili poslovno finančne stroke. Pri tem pa morajo ravnati s profesionalno skrbnostjo te stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.

Znani so že ključni ukrepi, ki bodo družbam omogočili ohranitev likvidnosti. Pripravlja se še garancijska shema in možnost odkupa terjatev s strani DUTB, skozi dokapitalizacije in poroštva, zamrznitev odloga plačevanja vseh obveznosti iz posojil ter drugi ukrepi, ki bodo podjetja likvidnostno razbremenil.

Priporočam ažurno spremljanje kazalnikov likvidnosti in plačilne sposobnosti, saj je od bank vendarle glede na izkušnje iz preteklih kriz pričakovati lastno racionalno delovanje in skrb za lastne bilance, kar pomeni, da bodo kljub možnim državnim garancijam zelo previdno odobravala nova posojila in podrobno spremljala poslovanje družb.

V danih razmerah se pojavlja skrb, da bodo upniki pričeli uveljavljati svoje pravice in se bo dvignilo število stečajev in drugih prestrukturiranj po ZFPPIPP. Na tem mestu v danih razmerah morda lahko pričakujemo vladni ukrep k moratoriju tovrstnih ukrepov upnikov.

Za poslovodstva bo v naslednjih mesecih pomembna tudi daljnovidnost. Pomeni, da boste v podjetjih morali realno oceniti vpliv trenutne krize na poslovanje, in pripraviti »kaj če« scenarije, da boste lahko pravilno ter pravočasno odločali o aktivnostih.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto