Krožno gospodarstvo

Feb 12, 2020
9 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Krožno gospodarstvo
Krožno gospodarstvo 2

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Kaj pomeni in kaj za podjetje prinaša članstvo v SRIP (Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo)?

Koncept krožnega gospodarstva narekuje povsem nov poslovni model, pri katerem naj podjetje samo obdela nastale odpadke, porabi odvečno toploto, energijo in odpadno vodo in/ali jih odda v druge sektorje oziroma drugim podjetjem. Krožno gospodarstvo zahteva visokokakovostne sekundarne surovine (odpadek kot vir), ki se lahko vračajo nazaj v proizvodne procese, zato mora sektor za ravnanje z odpadki postati ključni partner pri izgradnji novih poslovnih (krožnih) modelov.

Dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski okoljski komisar, pobudnik trajnostnega razvoja in tudi prehoda v krožno gospodarstvo, je poudaril, da večja konkurenčnost gospodarstva zahteva čim večje izkoriščenje virov. Po eni strani smo še vedno ujeti v stare tradicionalne načine delovanja, sisteme, modele, finančne strukture, ki ne dajejo odgovora na izzive prihodnosti, po drugi strani pa se zaradi rasti potrošnje zvišujejo cene surovin. Celotna Evropa je odvisna od uvoza surovin. Potočnik je poudaril, da se bo sprememba iz linearnega v krožni sistem neizogibno zgodila, zato naj se podjetja na nov model pravočasno pripravijo (povzeto po Delo, 1. 9. 2016).

Linearni poslovni model predpostavlja neomejenost naravnih virov, zato po njem podjetje izkoristi vir za nov izdelek, ki ga potrošnik na koncu zavrže. Dejansko 80 % vseh izdelkov, ki jih kupimo, v roku šestih mesecev postane odpadek.

Ker pa viri nikakor niso neomejeni, je nujna trajnostna in učinkovita raba obstoječih naravnih virov. Izziv za gospodarstvo je, kako nastale odpadke ponovno uporabiti kot vir, hkrati spremeniti poslovni model na način, da že pri snovanju izdelkov in storitev upoštevamo dolgo življenjsko dobo materialov in njihovo visoko reciklabilnost. Tretjina vseh dobrin, ki jih zavržemo, ima potencial za ponovno uporabo!

Zato je prehod gospodarstva v krožni poslovni model nuja, ki je tesno povezana s spremembami nakupovalnih navad potrošnikov.

Z učinkovitejšo rabo virov in ponovno uporabo odpadkov zmanjšujemo porabo surovin in energije, zmanjšujemo energetsko odvisnost in s tem proizvodne stroške, vse to pa prispeva k dvigu konkurenčnosti. Zato se tudi slovenska podjetja in druge organizacije strinjajo, da se okoljska učinkovitost izplača, tako iz okoljevarstvenih kot tudi socialnih in ekonomskih razlogov.

Tudi Založba Forum Media, Forum Akademija, kot priznana izobraževalna ustanova, ki organizira več praktičnih in strokovnih dogodkov s področja ravnanja z odpadki, prisega na načela krožne ekonomije in je od avgusta 2018 članica Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (kratko: SRIP – Krožno gospodarstvo). Pogovarjali smo se s koordinatorico tega partnerstva dr. Dragico Marinič iz Štajerske gospodarske zbornice.

Prehod gospodarstva v krožni poslovni model je nuja, ki je tesno povezana s spremembami nakupovalnih navad potrošnikov. 

dr. Dragica Marinič, koordinatorica SRIP
Od kod ideja SRIP – Krožno gospodarstvo in kaj pomeni?

SRIP – Krožno gospodarstvo je eno izmed devetih partnerstev, ki so se oblikovala na osnovi področja uporabe Strategije pametne specializacije Slovenije (kratko: S4) in javnega razpisa za izbor operacij Podpora strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom (SRIP) na prioritetnih področjih pametne specializacije Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo konec leta 2016.

Pobudniki za ustanovitev SRIP – Krožno gospodarstvo so bili Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Kemijski inštitut in Štajerska gospodarska zbornica, ki nastopa v vlogi upravljavke in koordinatorice SRIP na ravni Slovenije.

SRIP – Krožno gospodarstvo deluje po načelu grozda (angl. cluster), ki predstavlja eko sistem, povezave slovenskega gospodarstva, izobraževalno-raziskovalnih in razvojnih institucij, nevladnih organizacij, vključno z gospodarskimi zbornicami in drugimi zainteresiranimi, v sodelovanju z državo, v nove verige vrednosti po načelih ekonomije zaključenih snovnih tokov.

 

  • Namen članov SRIP je sodelovanje in povezovanje ter usklajevanje in realizacija
    raziskovalno-razvojnih dejavnosti na podlagi sprejetega Akcijskega načrta SRIP – Krožno
  • gospodarstvo (poslovno-razvojne strategije SRIP), ki vključujejo skupni razvoj
  • visokotehnoloških izdelkov ali storitev, tehnologij in procesov. Vse to omogoča razvoj
  • novih krožnih poslovnih modelov. Ob tem je poudarek na souporabi zmogljivosti, prav
  • tako na razvoju človeških virov (razvoj ključnih kompetenc zaposlenih), izmenjavi
  • znanja in izkušenj, mreženju ter zastopanju interesov članov v tujini z vidika razvojne in trženjske internacionalizacije.

 

Štajerska gospodarska zbornica, upravljavka in koordinatorica SRIP – Krožno gospodarstvo, opravlja funkcijo koordinacije, podpore in pomoči, svetovanja in  informiranja članov SRIP, še posebej v primerih javnih razpisov in pri pripravi projektov ter iskanjU projektnih partnerjev/članov konzorcijev. V okviru SRIP – Krožno gospodarstvo se za potrebe članov SRIP v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki in izvajalci izvajajo številni domači in mednarodni dogodki v obliki delovnih srečanj, strokovnih delavnic, posvetov, konferenc, razstav. Med pomembne dejavnosti za člane SRIP spadajo tudi udeležbe v različnih delegacijah, ki potekajo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvom za zunanje zadeve ter Gospodarsko zbornico Slovenije in Centrom za mednarodno sodelovanje.

SRIP – Krožno gospodarstvo daje podporo članom v okviru razvojne ali trženjske internacionalizacije (dejavna udeležba članov na mednarodnih dogodkih), zaposleni v SRIP pri Štajerski gospodarski zbornici, upravljavki SRIP, se udeležujemo različnih mednarodnih srečanj in dogodkov z namenom predstavitve SRIP in promocije članov SRIP ter iskanja in vzpostavljanja gospodarskega sodelovanja v povezavi s sorodnimi grozdi. SRIP – Krožno gospodarstvo se povezuje z EIT KIC Climate prek Kemijskega inštituta, sodeluje s sorodnimi grozdi – v dveh evropskih platformah, in sicer v platformi Bio-based Industry Consortium ter platformi European Cluster Collaboration, prav tako pa v okviru S3-platforme medregionalnega sodelovanja na  področju bioenergije z vodilnim partnerjem iz Španije in Finske ter v okviru programa EU H2020 v projektu SME Power Efficieny Project, ki ga vodi grški partner. Med ključne dejavnosti spada tudi spodbujanje članov SRIP k prehodu/oblikovanju mrež – verig vrednosti/ v krožno gospodarstvo.

SRIP – Krožno gospodarstvo deluje fazno. Prva faza delovanja je trajala od novembra 2016 do septembra 2017, kjer je bil poudarek na pripravi in izdelavi Akcijskega načrta, ki so ga po obravnavi in potrditvi organov SRIP sprva potrdili Tehnološki svet, Upravni odbor in Programski svet, dokončno pa še pri Delovni skupini državnih sekretarjev v okviru Strategije pametne specializacije, S4. Od oktobra 2017 in do decembra 2019 poteka druga faza, ki je namenjena uresničevanju Akcijskega načrta SRIP. Trenutno je SRIP v fazi evalvacije doseganja ciljev in rezultatov Akcijskega načrta.

Za potrebe tretje faze je naša naloga do oktobra letos ponovno pregledati Akcijski načrt skupaj s člani SRIP in ga osvežiti, po potrebi z novimi prebojnimi in inovativnimi vsebinami, ki se navezujejo na vse člane SRIP, upoštevajoč smernice Strategije pametne specializacije, S4.

Koliko članov imate, kakšne so koristi tega članstva in kako jih privabite?

SRIP – Krožno gospodarstvo trenutno šteje 68 članov, od tega 46 gospodarskih družb, 12 razvojno-raziskovalnih organizacij in 10 nevladnih organizacij, med katere spadajo tudi tri gospodarske zbornice, kot so Štajerska gospodarska zbornica Gospodarska zbornica Slovenije ter Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine. Iz vrst institucij znanja sta naši partnerici na področju raziskovalno-razvojne in izobraževalne dejavnosti v povezavi z gospodarstvom Univerza v Mariboru in Univerza v Ljubljani in njune posamezne fakultete, ob Kemijskem inštitutu sodelujejo še Inštitut Jožef Stefan, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Inštitut za celulozo in papir ter druge fakultete. Pomembno je doseganje ciljev in rezultatov Akcijskega načrta SRIP, ki so ga člani SRIP – Krožno gospodarstvo pripravili in sooblikovali, s čimer prispevamo k večji prepoznavnosti, dvigu slovenskega gospodarstva in k večji dodani vrednosti na zaposlenega. Prav tako se zavedamo, da ima vsak član SRIP specifične potrebe in izzive, ki jih je treba reševati z individualnim pristopom, v sodelovanju z institucijami znanja ter v sodelovanju z resornimi ministrstvi, še posebej v primerih odpadkov, ko se povezujemo z Ministrstvom za okolje in prostor ter z ARSO.

Zakaj bi na primer vi podjetju svetovali, naj se vključi v to mrežo?

SRIP – Krožno gospodarstvo je pomemben strateški partner državi oziroma Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pri podpori gospodarstva in povezovanju z institucijami znanja, še posebej v primerih malih in srednje velikih podjetij.

Zato svetujemo, da se podjetja s potencialom za razvoj/prehod v krožno gospodarstvo pridružijo partnerstvu/mreži SRIP – Krožno gospodarstvo. Na podlagi izkazanega interesa podjetje obiščemo, izmenjamo informacije o načinu delovanja SRIP, prednostih članstva, zatem posredujemo vso ustrezno dokumentacijo za članstvo. Sočasno pregledamo Akcijski načrt, ali vsebuje ustrezno strokovno področje. V nasprotnem primeru je naša naloga obvestiti vodjo ustreznega fokusnega področja SRIP in iskati skupne rešitve, v končni fazi lahko sledi sprememba Akcijskega načrta, ki ga morajo ponovno potrditi vsi organi SRIP in Delovna skupina državnih sekretarjev, S4.

Komisija navaja, da se je v Evropi recikliranje komunalnih odpadkov v obdobju 2008–2016 povečalo, pomembno je tudi, da se prispevek recikliranih materialov k splošnemu povpraševanju po materialih nenehno izboljšuje.

dr. Dragica Marinič, koordinatorica SRIP
Koliko je, po vašem mnenju, podpore za udejanjanje krožnega gospodarstva pri nas v Sloveniji in koliko na tujem?

Slovenija je naklonjena udejanjanju krožnega gospodarstva. Naj navedem nekaj pomembnih prelomnic, primerov, ki ponazarjajo podporo podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo.

Na ravni Vlade Slovenije je bil že leta 2015 sprejet Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z akcijskim načrtom 2015–2016 ter ustanovljena medresorska delovna skupina ‘Partnerstvo za zeleno gospodarstvo’ za spremljanje in nadgradnjo okvirnega programa, v kateri sem sodelovala kot predstavnica SRIP – Krožno gospodarstvo do zaključka delovanja v letu 2018. Ministrstvo za okolje in prostor je maja 2018 sprejelo tudi Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. V letu 2015 je bila sprejeta tudi Strategija pametne specializacije s tremi nosilnimi stebri: digitalno, krožno in (s)industrija 4.0. V letu 2016 je sledil prvi javni razpis v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) »RRI v verigah in mrežah vrednosti« – sklop 1: »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3–6)«, kjer je bilo izbranih devet projektov na vseh prebojnih področjih uporabe Strategije pametne specializacije, od tega je projekt NMP oziroma CEL.KROG na področju ‘mreže za prehod v krožno gospodarstvo, ki ga vodi Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane in je v fazi zaključevanja. V septembru 2016 je sledil javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ‘Podpora Strateškim razvojno-inovacijskim partnerstvom (SRIP) na prioritetnih področjih pametne specializacije’ (rezultat tega razpisa je bil nastanek devetih SRIP-ov, tudi SRIP – Krožno gospodarstvo). V letih 2017, 2018 in 2019 so bili odprti še različni javni razpisi za podporo gospodarstvu, ki so omogočili sofinanciranje nepovratnih sredstev. Izpostaviti velja javni razpis MGRT ‘Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2’ (RRI2) in javni razpis ‘Izbor operacij za pilotne in demonstracijske projekte »DEMO PILOTI II 2018«, ki je namenjen razvoju in predstavitvi prebojnih in inovacijskih projektov na področjih uporabe Strategije pametne specializacije Slovenije, S4. Člani SRIP so bili na tem javnem razpisu zelo uspešni: sodelujejo v treh (3) od štirih odobrenih projektih s področja krožnega gospodarstva. V okviru razpisa je bilo za 32 odobrenih projektov, ki vključujejo 184 podjetij, razdeljenih nekaj več kot 73 milijonov EUR.

Za podjetja, vključno za člane SRIP, je odprt še javni razpis MGRT »Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte 2«, kjer je na voljo 14.200.000 EUR, rok za oddajo projektov je 18. november 2019. Na voljo so še drugi razpisi prek Spirita in Podjetniškega sklada Slovenije.

Tudi na ravni Evropske unije že od leta 2015 potekajo številne dejavnosti na temo nujnosti prehoda gospodarstva v poslovni model krožnega gospodarstva: decembra 2015 je Evropska komisija sprejela nov sveženj o krožnem gospodarstvu, s katerim je želela spodbuditi prehod Evrope na krožno gospodarstvo s ciljem okrepitve njene konkurenčnosti v svetu, spodbuditi trajnostno gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta. Po podatkih komisije so v letu 2016 dejavnosti krožnega gospodarstva, kot so popravila, ponovna uporaba ali recikliranje, ustvarile skoraj 147 milijard EUR dodane vrednosti ter obsegale približno 17,5 milijarde EUR naložb. Komisija še navaja, da se je v Evropi recikliranje komunalnih odpadkov v obdobju 2008–2016 povečalo, pomembno je tudi, da se prispevek recikliranih materialov k splošnemu povpraševanju po materialih nenehno izboljšuje. Ugotovitve komisije: povpraševanje po recikliranih materialih v povprečju izpolni manj kot 12 % povpraševanja po materialih v EU; tudi popolna krožnost zajema zgolj 9 % svetovnega gospodarstva, kar ponazarja še veliko potenciala za izboljšave. Na začetku leta 2018 je komisija sprejela okvir za spremljanje krožnega gospodarstva in še isto leto poročilo o uresničevanju krožnega gospodarstva.

Po podatkih se dejavnosti na področju krožnega gospodarstva izvajajo tudi izven evropskega prostora, praktično na svetovni ravni; dokaz za to je podpisan sporazum med Kitajsko in Evropsko unijo v juliju 2018.

Prehod h krožnemu gospodarstvu finančno podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020, Evropski sklad za strateške naložbe in program LIFE.

Lahko, na primer, poudarite nekaj izjemnih praks krožnega gospodarstva?

V Sloveniji še ne moremo govoriti o množičnosti rešitev in praks krožnega gospodarstva. Trenutno smo v procesu prehoda v nove krožne poslovne modele, ki vsebujejo razvoj inovativnih sprememb tehnologij in procesov, novih produktnih smeri in visokotehnoloških izdelkov oziroma storitev ter ustvarjanja mrež oziroma verig vrednosti. Hkrati je potrebno zavedanje, da je ob tem nujna krepitev vloge potrošnikov in širše družbene skupnosti.

Posamezna podjetja, člani SRIP, že delujejo krožno, njihove rešitve so odlični primeri dobrih praks, ki jih predstavljamo tudi v tujini, druga podjetja pa so na razvojni poti prehoda v krožni način proizvodnje z zapiranjem krožnih zank. V ta namen so posamezna podjetja s projekti uspešno kandidirala za nepovratna sredstva tako na različnih domačih javnih razpisih na MIZŠ in MGRT, kakor tudi prek programov EU, pri nekaterih podjetjih pa poteka razvoj brez dodatnega sofinanciranja države.
Navajam nekaj primerov odličnih praks krožnega gospodarstva članov SRIP, pri čemer je treba navesti, da so nekateri projekti še v teku:

  • Steklarna Hrastnik d. o. o. skupaj z RC eNeM d. o. o. razvija nov visokotehnološki izdelek, pametno multikomponentno embalažno steklo.
  • Petrol d. d. je primer dobre prakse s področja trajnostnih energetskih rešitev, kjer se višek industrijske toplote uporablja za ogrevanje mesta Ravne na Koroškem.
  • Projekt CINDERELA, ki ga vodi Zavod za gradbeništvo, predstavlja rešitve problemov intenzivnih gradbenih dejavnosti v urbanih območjih (sodelujeta mesto Maribor in Inštitut Wcycle Maribor).
  • Predilnica Litija d. o. o. deluje krožno skozi razvoj potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio osnove materiale.
  • Helios TBLUS d. o. o. razvija bio program izdelkov, bio olj in voskov, ki ne bremenijo okolja, saj so ti izdelki povsem biološko razgradljivi.
  • Podjetje ARS Pharmae d. o. o. je razvilo naravno zdravilno učinkovino Abigenol, eno izmed prvih slovenskih patentiranih naravnih zdravilnih učinkovin, in sicer iz lubja bele smreke iz kočevskih gozdov, in vzpostavilo verigo vrednosti, v kateri sodeluje tudi Kočevski les d. o. o., član SRIP.
  • Projekt H2020 Resyntex, v katerem sodelujejo podjetje IOS d. o. o., Tekstina d. o. o. in
  • Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, je bil namenjen razvoju pridobivanja sekundarnih surovin za kemično in tekstilno industrijo iz tekstilnega odpadnega materiala z namenom zasnove verige vrednosti zbiranja in sortiranja odpadnih tekstilnih materialov. Na tej osnovi se je letos, ob zaključku projekta, postavila demonstracijska linija v Mariboru (na Pobrežju), ki jo vodi IOS d. o. o., in je edinstvena v Evropski uniji in na svetu ter pomeni velik prispevek oziroma dodano vrednost Slovenije h globalnemu reševanju odpadkov.

 

Med drugimi krožno delujočimi podjetji, ki niso člani SRIP, velja omeniti podjetje Aquafil d. o. o., ki najlonske odpadke, kot so ribiške mreže, tekstilni odpadki in tekstilne talne obloge ter odpadki plastične industrije s smetišč in iz oceanov, s postopkom regeneracije reciklira v 100-odstotno regenerirani najlon Econyl, ki je namenjen izdelavi vlaken za tekstilne talne obloge in vlaken za oblačilno industrijo.

Med uspešna ‘krožna’podjetja sodi tudi podjetje Donar d. o. o., ki je na podlagi družbeno odgovornega in trajnostnega oblikovanja ustvarilo preprost, a edinstven stol iz recikliranega filca (60 % recikliranih PP-steklenic in 40 % netkanega tekstila).

Članek je objavljen v tiskani izdaji revije Direktor, št. 43 / zima 2019-20. 

Na revijo Direktor se lahko naročite tudi TUKAJ

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto