Kako je z izrabo odpadkov pri naših severnih sosedih

Sep 12, 2019
4 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Mag. Medeja Brglez se je pogovarjala z g. mag. Richardom Dornauerjem, projektnim manedžerjem v strateški poslovni enoti za alternativna goriva pri podjetju Saubermacher Dienstleistungs-AG v Avstriji. Pred tem je delal v podjetju Binder+Co AG v Avstriji, najprej kot produktni in nato prodajni menedžer, potem pa v podjetju Comec-Binder Srl v Italiji kot razvojni in prodajni menedžer.

Avstrija je glede ravnanja z odpadki ena vodilnih evropskih držav pri uporabi najnaprednejših tehnologij ravnanja z odpadki. V Avstriji že dolgo obstaja ločeno zbiranje odpadkov, imajo pa tudi različne obrate za obdelavo in recikliranje odpadkov, ki so tesno povezani z industrijo. V tem sistemu so postale sežigalnice pomemben vir pridobivanja energije za podjetja. Fosilna goriva, ​​kot sta premog in plin, nadomeščajo z gorivom, pridobljenim iz odpadkov, kar pozitivno vpliva na okolje in ogljični odtis proizvoda.

 

1. G. Dornauer, zakaj menite, da je Avstrija tako napredna država glede sistema ravnanja z odpadki? Koliko je to posledica državnih ukrepov in koliko vedenja in ukrepov podjetnikov ter potrošnikov?

Avstrija je s sistemom ravnanja z odpadki, kakršen se danes v povprečju v EU zahteva, začela že precej zgodaj – v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so začela gospodinjstva in podjetja ločeno zbirati odpadke, spodbujalo se je recikliranje odpadkov in ves sistem ravnanja z odpadki je temeljil predvsem na recikliranju, ponovni uporabi in sežiganju odpadkov ter manj na odlaganju odpadkov. Seveda je na ta razvoj močno vplivala politika in oblikovanje okolju prijaznega pravnega okvira. Velik zagon so dale direktive EU, kot je direktiva o odlagališčih. V teh okoliščinah se je prebivalstvo – zlasti mlajši – izobraževalo in navadilo na tak sistem, in to okoljsko zavest preneslo na starejše generacije.

 

2. Ali menite, da morajo avstrijska podjetja zelo restriktivno upoštevati okoljsko zakonodajo? Menite, da je pri vas dokaj preprosto izvajati okoljske zahteve v praksi ali ne?

Da, avstrijska podjetja morajo upoštevati veljavno zakonodajo. Nadzor oblasti se redno dogaja in podjetja nimajo veliko svobode, da bi se tem zahtevam izmikala. Izpolnitev vseh okoljskih zahtev je za naša podjetja kar veliko breme, zato ima večina podjetij svoje strokovnjake, ki se ukvarjajo s tem področjem.

 

3. Navajate, da so naprave za toplotno obdelavo postale pomembni dobavitelji energije za toploto, procesno paro in električno energijo in so danes nepogrešljiv gospodarski dejavnik v raznih industrijskih panogah. Katere so te naprave? Ali jih morajo podjetja v celoti financirati ali dobijo od države subvencije ali sredstva zanje?

Industrije z visoko porabo energije, kot so proizvajalci cementa in tovarne papirja, vedno bolj uporabljajo naprave, s katerimi iz odpadkov pridobivajo energijo. Zlasti cementarne so začele v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja iz ostankov proizvodnje uporabljati posebne frakcije odpadkov in iz njih pridobivati energijo. Medtem je avstrijska industrija cementa dosegla 80-odstotno stopnjo substitucije. To pomeni, da cementarne za energetski vir uporabijo odpadke (to imenujemo RDF) in ne kupujejo primarnih goriv, kot je premog. Podjetja, ki na primer cementarnam predajo odpadke, morajo za to oddajo tudi plačati; cena je odvisna od kalorične vrednosti in kemijske analize goriva.

Naložbe v tehnološke prilagoditve za energetsko izrabo odpadkov morajo kriti podjetja. Zahtevajo lahko subvencije in sredstva kot kateri koli drugi vlagatelj, vendar za ukrepe za učinkovito pridobivanje energije ni posebnih sredstev.

 

4. Kaj pomeni izraz RDF?

RDF (refuced-derived fuel) pomeni gorivo, proizvedeno iz različnih vrst odpadkov, kot so komunalni in industrijski odpadki. Po ločevanju komunalnih odpadkov dobimo t. i. RDF-material, ki odlično nadomesti fosilna goriva. Obstajajo tudi drugi izrazi, ki se uporabljajo pri poslovanju z ravnanjem z odpadki, kot so odpadki SRF, kar pomeni trdno predelano gorivo in opredeljuje visokokakovostno alternativo fosilnemu gorivu, proizvedenemu iz pretežno ločenih frakcij, na primer papir, karton, les, tekstil in plastika. SRF ima višjo kalorično vrednost kot običajni RDF, zato se uporablja v objektih, kot so cementne peči.

 

5. Kateri je po vašem mnenju najcenejši vir energije za podjetja, kateri za gospodinjstva in katera je najcenejša vrsta ogrevanja?

Glavni namen klasičnih sežigalnic odpadkov (WIP) je sežig odpadkov, zmanjšanje obsega odpadkov in preprečevanje negativnega vpliva odlaganja odpadkov. Toplota in elektrika sta stranska proizvoda, ki ju je mogoče uporabiti, npr. za daljinsko ogrevanje hiš.

V nasprotju s tem ima uporaba RDF v industrijskih obratih za proizvodnjo energije gospodarske prednosti. Podjetja, ki svoje potrebe po energiji pokrivajo s primarnimi gorivi, kot je premog, lahko ekonomsko zelo ugodno nadomestijo ta primarna goriva z RDF-materialom. Namesto za nakup in uvoz premoga lahko podjetje večinoma dobi denar za prevzem RDF-materiala (odvisno od kakovosti). Zato je treba predvsem prepoznati pomen nadomestitve primarnih goriv z RDF-materialom in pomen proizvodnje toplote in pare za procesne namene. Podjetja z večjo porabo energije lahko postanejo proizvajalci energije, ki presega potrebe podjetja.

 

6. Katera je po vašem mnenju tista gonilna sila, da podjetje upošteva trajnost, deluje bolj v skladu z načeli krožnega gospodarstva in uporablja več zelenih tehnologij?

Glavna gonilna sila v vseh podjetjih – zasebnih ali javnih – je ekonomski vidik. Veliko podjetij je vendarle prepoznalo, da lahko ima trajnostno in okolju prijazno delovanje gospodarske prednosti in pozitivno vpliva na ugled podjetja.

Vsekakor je treba imeti močan pravni okvir in finančne spodbude za spodbujanje podjetij pri uporabi več zelenih tehnologij in usmerjanje podjetij k bolj trajnostnemu delovanju. Mislim, da je treba na mednarodni ravni narediti pravni okvir, kot so direktive na ravni EU, ki za vsa podjetja veljajo enako.

 

7. Ali lahko predlagate potrebne ukrepe, ki bi jih morala Slovenija sprejeti za ravnanje z odpadki?

Slovenija je v zadnjih desetih letih dosegla pri ravnanju z odpadki velik napredek. Relativno v kratkem času so se razvili ločeni sistemi za zbiranje, obdelavo odpadkov in recikliranje. Največji primanjkljaj, ki ga vidim, je pomanjkanje lastnih zmogljivosti za sežiganje. Večino obdelanih frakcij odpadkov je treba zaradi manjkajočih lastnih rešitev izvažati v Avstrijo ali druge sosednje države. To pomeni, da danes Slovenija izvozi energijo v obliki RDF, hkrati pa za oskrbo industrijskih obratov z energijo uvaža primarna goriva, kot je premog.

Za rešitev te težave ni treba graditi sežigalnic odpadkov. Slovenija ima dovolj industrijskih obratov, ki potrebujejo energijo. S tehnološkimi prilagoditvami bi lahko ti obrati v Sloveniji ustvarili zadostne zmogljivosti.

Slovenskim politikom in predstavnikom gospodarstva bi predlagal, da izkoristijo naše izkušnje ali izkušnje drugih evropskih držav, kjer sektor ravnanja z odpadki že dolgo zelo dobro sodeluje z industrijo. Saubermacher je, na primer, že leta 2003 s skupino LaFarge Cement ustanovil skupno podjetje »ThermoTeam«. 

Proizvodnja več kot 100.000 ton alternativnega goriva tega podjetja je v cementarni omogočila več kot 90-odstotno stopnjo nadomestitve fosilnih goriv. Z veseljem bi sodelovali s slovenskimi industrijskimi partnerji in jih podprli s svojimi izkušnjami.

 

8. Ali lahko navedete nekaj primerov, ki kažejo, da se tudi v zasebnem življenju obnašate v skladu s trajnostnimi standardi?

Trajnost se začne z zavedanjem – z zavedanjem o pomenu okoljskih vprašanj in vedenja potrošnikov.

Osebno poskušam slediti nekaterim načelom, na primer »Kupujte manj in kupujte lokalno!« ali »Poskušajte izdelke uporabljati čim dlje in jih popraviti, preden jih zavržete, če je mogoče!«. To zmanjšuje odpadke in prihrani energijo.
Ker že skoraj dvajset let delujem na področju ravnanja z odpadki, seveda poskušam odpadke kar najbolje ločevati.

Zagotovo sem še vedno grešnik in popolnoma me izvršujem teh načel, vendar poskušam najti ravnovesje med udobjem in okolju prijaznim ter trajnostnim vedenjem. Vsak posameznik na koncu ustvari tak trajnostni slog življenja, ki je zanj sprejemljiv.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto