Na kaj morate biti pozorni pri ravnanju z odpadki v podjetju?

Maj 28, 2019
8 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Tudi slovenska podjetja morajo spoštovati pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, ki jih določa vse bolj obsežna in zapletena zakonodaja s področja ravnanja z odpadki. Ta med drugim določa, da je odpadke treba zbirati ločeno, jih označiti in pravilno skladiščiti ter zagotoviti njihovo obdelavo, tako da jih ali obdelamo ali oddamo zbiralcu ali predelovalcu odpadkov. Dokazilo o tem, da je bila zagotovljena predpisana obdelava, je izpolnjen evidenčni list ali v primeru, da je listina iz Uredbe 1013/2006/ES, če so bili odpadki poslani v obdelavo v drugo državo članico EU ali tretjo državo. Podjetje mora izdelati načrt gospodarjenja z odpadki, v katerem opiše ravnanje z odpadki in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov in škodljivih vplivov na okolje, voditi mora evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi ter letno poročati o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto. Z eno besedo – v vsakem podjetju je treba vzpostaviti sistem ravnanja z odpadki.

 

V primeru, da podjetje pravil ravnanja ne upošteva, lahko inšpekcija za okolje izda ureditveno odločbo, v kateri mu določi rok za odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti ali celo prepove obratovanje naprave ali obrata. Za neupoštevanje ali kršitev pravil ravnanja so predvidene zelo visoke globe, ki se gibljejo od 5.000 € (če na primer ne poroča o nastalih odpadkih), 10.000 € (če na primer ne vodi evidence o nastajanju odpadkov), do 75.000 € (če nima okoljevarstvenega dovoljenja za predelovanje ali odstranjevanje odpadkov ali zbira, prevaža ali posreduje pri zagotavljanju predelave ali odstranjevanja odpadkov, pa nima odločbe o izpolnjevanju pogojev).

V ta namen smo povprašali nekdanjo okoljsko inšpektorico s 17-letnimi izkušnjami, sedaj svetovalko za okolje v podjetju Environ, gospo Polonco Poljanec Perič, ki za podjetje Založbo Forum Media že več kot dve leti izvaja svetovalne in izobraževalne storitve, namenjene odgovorim za ravnanje z odpadki v podjetjih in ustanovah.

Polonca Poljanec Perič, svetovalka za okolje

 

1. Kaj sploh pomeni vzpostavitev sistema odpadkov v podjetju in zakaj je to za podjetje pomembno?

Vzpostavitev sistema ravnanja z odpadki v podjetjih je postopek, ki vključuje ravnanje z odpadki od nastanka odpadkov do oddaje zbiralcem ali predelovalcem ter vključuje njihov popis, označevanje, predhodno skladiščenje in vse obveznosti, ki jih mora izpolnjevati povzročitelj, vključno z vodenjem evidenc in poročanjem. Postopek vzpostavitve sistema ravnanja z odpadki je proces, ki ga v podjetju uvajamo po korakih. Za podjetje je vzpostavitev pomembna, saj z njo podjetje ne bo samo izpolnjevalo zahtev, ki jih predpisuje zakonodaja, ampak tudi optimiziralo procese in zmanjšalo stroške. Hkrati bo podjetje okolju prijazno ter s tem uspešnejše pri trženju izdelkov in storitev.

Najprej moramo narediti popis vseh odpadkov, ki nastanejo tako pri opravljanju dejavnosti – nekomunalnih odpadkov kot tudi odpadkov, ki ne izhajajo iz proizvodnega ali storitvenega procesa in nastanejo zaradi potreb zaposlenih – komunalnih odpadkov.

Po klasifikacijskem seznamu odpadkov in po predpisanem postopku jim določimo klasifikacijske številke. Ugotovimo količine posameznih odpadkov in na podlagi teh količin določimo velikost zabojnikov, ki jih bomo potrebovali za zbiranje. Končne količine posameznih odpadkov bomo glede na to, da sistem šele uvajamo, lahko določili šele po določenem času vzpostavitve sistema ravnanja z odpadki. Nabavimo zabojnike ali porabimo obstoječe. Zabojnike označimo skladno z zahtevami iz Uredbe o odpadkih, ki določa, da morajo biti odpadki pri začasnem skladiščenju, zbiranju, prevažanju in skladiščenju opremljeni s podatki o nazivu in številki odpadka, nevarni odpadki pa tudi z napisom »nevarni odpadek«. Določimo in označimo tudi zbirna mesta, od koder jih bo pooblaščeni zbiralec ali odstranjevalec prevzemal. Odpadke začasno skladiščimo ločeno glede na njihove lastnosti, tako, da ni čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal, ne pride do mešanja odpadkov in so odpadki primerni za obdelavo. Izvajamo potrebne ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje zaradi emisij snovi in vonjav, raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra, razsutja ali razlitja odpadkov, hrupa, zlasti zaradi prevažanja odpadkov do skladiščnega prostora in znotraj njega, ptic, glodavcev in mrčesa ter požarov zaradi samovžiga. Nevarni odpadki morajo biti shranjeni v posodah, rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja. Embalaža, v kateri so shranjeni nevarni odpadki, mora biti izdelana iz materiala, odpornega proti učinkovanju shranjenih odpadkov. Nevarne odpadke je prepovedano mešati z drugimi nevarnimi odpadki, ki imajo drugačne fizikalne, kemične ali nevarne lastnosti, z drugimi odpadki in snovmi ali materiali, vključno z mešanjem zaradi redčenja nevarnih snovi. Odpadke je treba skladiščiti tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam, če bi to vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.

S prevzemniki odpadkov sklenemo pogodbe za prevzem odpadkov, v katerih določimo ceno, frekvenco odvozov ter druge pogoje in zahteve. Z izvajalcem javne službe se dogovorimo za velikost zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in se dogovorimo za frekvenco odvoza. Izdelamo načrt gospodarjenja z odpadki, v katerega zajamemo celoten sistem ravnanja z odpadki. Vzpostavimo evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi, iz katere je razvidno časovno zaporedje nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Vsako leto do 31. marca poročamo na ministrstvo o količinah nastalih odpadkov in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto. Spremljamo zakonodajo in njene spremembe sproti uvajamo v sistem. Izdelamo navodila za ravnanje z odpadki za zaposlene. Organiziramo izobraževanje in ozaveščamo zaposlene o pravilnem ravnanju z odpadki.

 

2. Uredba o odpadkih navaja, da mora povzročitelj odpadkov (oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov) dodeliti odpadku klasifikacijsko številko in voditi evidenco o nastajanju odpadkov. Menite, da lahko zunanje podjetje te okoljske obveznosti povzročitelja povsem samostojno opravi?

Zunanje podjetje ne more samostojno opraviti okoljske obveznosti povzročitelja. Strokovno usposobljen okoljski svetovalec preuči tehnologijo podjetja in s pomočjo ključnih oseb v proizvodnem procesu določi, kateri odpadki nastanejo, jim podeli klasifikacijske številke in svetuje najbolj optimalno nadaljnje ravnanje. Ključne osebe so največkrat osebe, ki so v podjetjih zadolžene za varstvo okolja, direktor podjetja in vodje posameznih obratov. Po mojih izkušnjah imajo v podjetjih velike preglavice že z dodelitvijo klasifikacijske številke odpadkom, ki je predpisana v Uredbi o odpadkih po točno določenem postopku in potrebujejo pomoč. Šele, ko so vsem nastalim odpadkom dodeljene klasifikacijske številke, lahko izdelamo Načrt gospodarjenja z odpadki, kjer opišemo, kateri odpadki nastanejo in kako ravnamo z njimi, ter vzpostavimo evidenco o nastajanju odpadkov. Evidenca o nastajanju odpadkov mora biti narejena tako, da je v pomoč pri izpolnjevanju letnega poročila o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi.

V Uredbi o odpadkih je določeno, da mora izvirni povzročitelj odpadkov voditi evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi, če pri njem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastanejo nevarni odpadki ali nastane več kot deset ton odpadkov ali v posameznem koledarskem letu zaposluje več kot deset oseb, ne glede na vrsto zaposlitve. Načrt gospodarjenja z odpadki mora izdelati pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastane skupaj več kot 150 ton odpadkov ali skupaj več kot 200 kilogramov nevarnih odpadkov. Načrt gospodarjenja z odpadki mora izdelati pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem je v preteklem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastalo več kot deset ton odpadkov ali več kot pet kilogramov nevarnih odpadkov ali je v preteklem koledarskem letu zaposloval več kot deset oseb, ne glede na vrsto zaposlitve.

 

3. Kaj svetujete podjetjem, kaj naj posebej upoštevajo, ko sklepajo pogodbo s pooblaščeno družbo za prevzem odpadkov?

Ko podjetja sklepajo pogodbe s pooblaščenimi družbami za prevzem odpadkov, naj se dogovorijo o vrsti odpadkov, ki jih jo bodo oddajali, o lokaciji prevzema teh odpadkov, o načinu prevzema, pogojih oddaje in o ceni. Posebej je treba določiti ceno za morebitno dodatno sortiranje ali dodatno ločevanje odpadkov. V podjetju moramo zagotoviti, da so zabojniki in kontejnerji prilagojeni količinam in vrstam odpadkov. S tem se izognemo nepotrebnim stroškom prepogostega odvoza. Pretehtati moramo zahteve, ki jih postavi zbiralec, saj se pogosto zgodi, da zbiralci zaradi svojih potreb od povzročiteljev zahtevajo preveč natančno ločevanje (npr. različna plastična embalaža). S tem se izognemo nepotrebnemu ločevanju, prevelikemu številu zabojnikov in prenatrpanemu prostoru skladiščenja odpadkov. Razmisliti moramo tudi o morebitnem zmanjševanju prostornine odpadkov (press zabojniki), ki nam prihrani prostor za skladiščenje ter zmanjša stroške in pogostost odvoza odpadkov. Svetujem, da podjetje samo spremlja količine oddanih odpadkov s tehtanjem. Po mojih izkušnjah podjetja oddajajo odpadke brez tehtanja. Količino izvejo šele, ko dobijo evidenčni list. Prav tako svetujem, da preverjajo prejete račune in preverjajo posamezne postavke.

 

4. Velikokrat prejmemo v uredništvo vprašanje, ali lahko podjetje določene odpadne materiale z večjo vrednostjo (kot na primer papir, kovine) samostojno proda, namesto da te odpadke obvezno odda pooblaščenim družbam, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za prevzem teh odpadkov.

Izvirni povzročitelj odpadkov lahko nenevarne odpadke proda trgovcu. Nevarnih odpadkov ne sme prodati. Izvirni povzročitelj mora odpadke obvezno oddati ali prepustiti zbiralcu, če je tako določeno s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno vrsto odpadkov (baterije in akumulatorji, azbest, gume, električna in elektronska oprema …). Trgovec mora zagotovi njihovo obdelavo tako, da jih proda izvajalcu obdelave. V primeru iz prejšnjega stavka se šteje, da je obveznost izvirnega povzročitelja odpadkov ali zbiralca glede zagotovitve obdelave odpadkov izpolnjena, ko je obdelava izvedena v celoti.

Po mojih izkušnjah podjetja velikokrat pozabijo na tako imenovani »ostanek proizvodnje« in »stranski proizvod«. Ostanki proizvodnje so snovi ali predmeti, ki nastanejo pri proizvodnem procesu, katerih glavni namen ni proizvodnja teh snovi ali predmetov. Ostanki proizvodnje se lahko štejejo za stranske proizvode, če je nadaljnja uporaba ostanka proizvodnje zagotovljena in ne zgolj mogoča, če se ostanek proizvodnje lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov, če se ostanek proizvodnje proizvaja kot sestavni del proizvodnega procesa in če ostanek proizvodnje izpolnjuje zahteve, določene za njegovo uporabo s predpisi, ki urejajo proizvode, varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, njegova nadaljnja uporaba pa ne bo škodljivo vplivala na okolje in človekovo zdravje. Šteje se, da so pogoji za nadaljnjo uporabo ostanka proizvodnje izpolnjeni, če za ostanek proizvodnje dolgoročno obstaja trg, je ostanek proizvodnje dejansko uporaben in se tudi uporabi v celoti ter da se ostanek proizvodnje pred nadaljnjo uporabo ne skladišči dlje kot tri leta. Imetnik ostanka proizvodnje dokazuje izpolnjevanje pogojev s pogodbo z nadaljnjim uporabnikom o prodaji tega stranskega proizvoda ali s strokovno analizo trga, iz katere je razvidno, da ima ta stranski proizvod dolgoročno zagotovljeno trženje.

Okoljsko ozaveščeno podjetje mora strmeti k: zmanjševanju količin odpadkov, preprečevanju nastanka novih odpadkov, učinkoviti rabi energije in virov, ponovni predelavi čim večje količine odpadkov, čistejši tehnologiji in podaljšani življenjski dobi proizvodov.

 

5. Kaj menite, kot okoljska inšpektorica z bogatimi izkušnjami, da so bistvene napake, zaradi katerih okoljski inšpektor kaznuje podjetje?
Okoljski inšpektor kaznuje podjetje vsakokrat, ko ugotovi, da ne upošteva ali krši pravila ravnanja, ki jih predpisuje Uredba.
Primeri:

Inšpektorji pri ogledu podjetja velikokrat ugotavljajo, da odpadki niso označeni ali so nepravilno označeni. Odpadki morajo biti namreč opremljeni s podatki o nazivu in številki odpadka, nevarni odpadki pa tudi z napisom »nevarni odpadek«.


Velikokrat se ugotavlja, da so nevarni tekoči odpadki skladiščeni tako, da lahko pride do izliva v okolje (ni lovilne posode), da podjetja ne vodijo evidence o nastajanju odpadkov, nimajo izdelanega Načrta gospodarjenja z odpadki in da letno ne poročajo o nastalih odpadkih.


Poleg ravnanja z odpadki inšpektorji nadzirajo tudi druga področja ravnanja z okoljem, kot so hrup in emisije v zrak in vode. Pri tem so največkrat ugotovljene nepravilnosti, da podjetja ne izvajajo predpisanih monitoringov in da nimajo izdelanih poslovnikov ter ne vodijo obratovalnih dnevnikov.

6. Torej – kaj mora imeti podjetje urejeno, da ga obisk okoljskega inšpektorja enostavno ne preseneti?

Inšpektorji za okolje izvajajo nadzor nad spoštovanjem predpisov s področja varstva okolja. V skladu s pooblastili vodijo inšpekcijske upravne postopke in prekrškovne postopke. Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora imajo inšpektorji za okolje v primeru kršitev predpisov pravico in dolžnost, da odredijo ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga določijo, da izvedejo postopke v skladu z zakonom o prekrških, da podajo kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, da predlagajo pristojnemu organu sprejem ukrepov in, da odredijo druge ukrepe in opravijo dejanja, za katera so pooblaščeni z zakonom ali drugim predpisom. Inšpektorji za okolje lahko v podjetju opravijo redni inšpekcijski nadzor ali kontrolni inšpekcijski pregled po izdani odločbi ali opozorilu, če so ob rednem inšpekcijskem nadzoru ugotovili pomanjkljivosti in nepravilnosti ter vam izrekli opozorilo ali izdali odločbo za odpravo nepravilnosti v določenem roku.

V izogib stresu in skrbem v podjetju opravite pregled celotne dokumentacije in zahtev s področja varstva okolja ter uskladite morebitne nepravilnosti in pomanjkljivosti. Pripravite vsa letna poročila, načrte ravnanja, poslovnike in obratovalne dnevnike, evidence …, tako da boste samozavestno zastopali svoje podjetje.

Pred kontrolnim inšpekcijskim pregledom po preučitvi izrečenega opozorila ali izdane odločbe sanirajte pomanjkljivosti in nepravilnosti, pripravite dokumentacijo, s katero dokažete njihovo odpravo.

 

Obveznosti, ki jih je treba izpolniti in dokumenti, ki morajo biti na vpogled, so navedeni v naslednji tabeli:
OBVEZNOSTIDOKUMENTI
popis odpadkov in določitev klasifikacijske številkeevidenca
označitev odpadkovevidenčni listi
pravilno skladiščenjenačrt gospodarjenja z odpadki
vodenje evidenceletno poročilo
izdelava načrta gospodarjenja z odpadki okoljska dajatev
izdelava letnega poročila

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto