Davčna reforma

Mar 20, 2019
6 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Dejstvo je, da se za zaposlene načrtovane spremembe slišijo ugodno, za podjetnike pa precej manj. Predstavljene novosti ministrstva za finance sicer dopuščajo še nekaj prilagoditev in interpretacij, a bo zelo verjetno večina predlaganih sprejeta.
 

Nenavadno uravnavanje fiskalnih prihodkov

Davčnemu strokovnjaku Domnu Romihu iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa pa se nekoliko nenavadno zdi uravnavanje fiskalnih prihodkov na način, da se razbremenitev na področju dohodnine kompenzira z obremenitvijo gospodarskih subjektov. Opozarja, da če ministrstvo ocenjuje, da se v primerjavi z drugimi gospodarstvi v Sloveniji plača premalo davka na »dobiček«, je povišanje stopenj obdavčitve za gospodarske subjekte lahko primeren ukrep. Nasprotno pa velja, če je to zgolj ukrep za nadomestitev izpada zaradi razbremenitve dohodkov iz dela, da bi bilo bolj primerno rešitve iskati drugje. Tako izhaja tudi iz poročil, v katerih je s strani OECD med drugim predlagano, da naj se izpad prihodkov nadomesti z zmanjšanjem uporabe nižje stopnje DDV. Nekateri izdelki in storitve, ki so obdavčeni po znižani stopnji DDV, bolj koristijo bogatim kot revnim, tako v relativnem kot absolutnem znesku. Primeroma to velja za kulturne dejavnosti, hotele, restavracije in zračni prevoz.

Naš sogovornik: Domen Romih, davčni svetovalec v Odvetniški pisarni Jadek &Pensa

 

Predlog reforme: OBDAVČITEV KAPITALA

V predkriznem obdobju so podjetja plačevala 25 % DDPO, potem se je ta znižal na 20 % z idejo, da bi se postopno zniževal na 15 %. Trenutni predlog je postopno zviševanje stopnje DDPO do leta 2022 na 22 %. Kam se na evropski in globalni ravni umeščamo s takšnim DDPO? Smo še zanimivi, da dobički ostajajo v Sloveniji?

Efektivna obremenitev podjetij z davkom od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji ni niti med najvišjimi niti med najnižjimi. Zagotovo pa velja, da se s tovrstnim ukrepom zmanjšuje konkurenčnost v gospodarskem okolju.

Bolj primerno bi bilo, da bi se povečanje fiskalnih prihodkov skušalo doseči z drugimi ukrepi na področju DDV in morebiti tudi na področju dohodnine, kot je širitev davčnih osnov na nekatere dohodke, ki so sicer izvzeti iz obdavčitve. Iz primerjav z drugimi gospodarstvi izhaja, da imamo v Sloveniji dohodke iz dela močneje obremenjene s prispevki za socialno varnost, ne pa tudi z dohodnino. Kljub primerjalno manj ugodni dohodninski lestvici je efektivna obdavčitev primerljiva, ker se vrsta dohodkov po trenutni ureditvi izvzema iz davčne osnove.

 

Veliko uspešnih podjetij zaradi visokih davčnih olajšav ne plačuje nobenega ali zelo nizek efektivni % obdavčitve dohodka pravnih oseb. Tudi tukaj so predvidene spremembe. Kakšne?

Predvideni ukrep ministrstva je, da bi najnižja efektivna stopnja obdavčitve – po uveljavljanju vseh olajšav – znašala 5 %. Podobno ureditev poznajo že v nekaterih drugih državah. Menim, da bo to negativno vplivalo na razvojno usmerjena podjetja, ki so do sedaj lahko koristila olajšave za raziskave in razvoj, ter tudi na nekatera druga podjetja. Po ocenah ministrstva naj bi efektivna obdavčitev trenutno znašala med 12 % in 13 %, zato naj bi se zdel ta ukrep primeren. Menim, da zgolj številke niso dovolj za implementacijo tega ukrepa. Ugotoviti bi bilo treba, na katero skupino subjektov bo to najbolj učinkovalo, saj lahko šele nato merimo učinke takšnega ukrepa in ugotovimo, kaj vlada s takšnim ukrepom sporoča gospodarstvu.

 

Lastniki podjetij bodo torej najprej plačali višji predvideni DDPO, temu pa se pridruži še dvig splošne davčne stopnje davka od dohodka iz kapitala (davek na dobiček) na 30 %. S tem se obdavčitev izplačil lastnikov podjetij zelo približa obremenitvi plač oz. to celo presega. Bi lahko to vprašanje vodilo v razmislek biti podjetnik, lastnik kapitala ali ne?

Obremenitev dobičkov za lastnike, ki so fizične osebe, bi se v takšnem primeru efektivno dvignila za 6,15 odstotnih točk (z 39,25 % na 45,4 %). Ocenjujem, da bo ta ukrep najbolj prizadel večja družinska podjetja, kjer fizične osebe nastopajo kot neposredni lastnik kapitala. Verjetno se jih bo vse več odločalo, da svoje naložbe v takšnih podjetjih vodijo prek holdinških družb, kar je tudi sicer zelo pogosta praksa v tujini.

 

Pričakujete v letu 2019 pospešeno izplačevanje neizplačanih dobičkov zaradi napovedanega dviga davčne stopnje? In na splošno, kakšen je vaš nasvet podjetnikom glede izplačil?

Če primerjamo današnjo situacijo z decembrom leta 2004, ko je prav tako prišlo do pomembnih sprememb na področju obdavčitve kapitala, lahko zagotovo sklepamo, da bodo posamezniki razmišljali o prestrukturiranju svojega davčnega položaja. Razmisliti je treba, kolikšen del kapitala lastnik dejansko potrebuje za osebno rabo. Če mu nastajajo presežki, jih je smiselno prenašati na holdinške družbe, kjer se lahko porabljajo za nove investicije. Takšen prenos bo imel minimalne davčne učinke tudi po predvideni spremembi zakonodaje.

 

Izplačane dobičke (dohodke iz kapitala) bomo torej kot napovedano še vedno obdavčevali cedularno brez vštevanja v osnovo za odmero dohodnine. Kako pa bo z dobički iz kapitala? Torej dobički, ki jih lastniki kapitala ustvarijo pri odsvojitvi (npr. prodaji) delnic, deležev, nepremičnin?

V skladu s trenutnim predlogom ministrstva bi se kapitalski dobički za prvih 10 let imetništva kapitala obdavčevali po stopnji 30 %, naprej pa po 15 %. Če se pred spremembo ne bo uvedlo prehodno obdobje, lahko letos pričakujemo množične odsvojitve kapitala. To še posebej velja za tiste fizične osebe, ki so imetniki kapitala več kot 15 ali 20 let in bi bili lahko po trenutni ureditvi celo oproščeni plačila davka zaradi odsvojitve. Če bi se posameznik odločil za prenos kapitala zaradi predvidene spremembe davčne zakonodaje, mora skrbno presoditi učinke transakcije, saj gre lahko tudi za nedovoljeno davčno izogibanje.

Ministrstvo je vendarle zaradi odziva javnosti v zadnjih dneh že podalo informacijo o tem, da bi se stopnje obdavčitve z leti lahko še vedno zniževale. Več informacij trenutno ni, želel bi si, da bi bil takšen ukrep sprejet. V nasprotnem se lahko zgodi, da bo zaradi davčno nestabilnega okolja začel kapital bežati iz države.

 

Ocenjujete, da je predlog tak, da ga bosta stroka in javnost podprla ter bo dejansko prinesel koristi, ki si jih vlada obeta ali bo celo povečal obseg davčnih utaj zaradi višje obremenitve?

Zaradi vse pogostejšega nadzora, izmenjave informacij med državami in boljših informacijskih sistemov za obdelavo podatkov ocenjujem, da se bo obseg davčnih utaj v prihodnosti zmanjševal. Na tem področju so finančne uprave držav vsako leto bolj učinkovite tako v nadzoru kot tudi preventivi.

Pridružujem se mnenju, da je davčno ureditev treba prilagoditi trenutnemu gospodarskemu okolju in ocenjujem, da so ukrepi na področju razbremenitve dela primerni. Ne morem pa se strinjati z ukrepi na področju obremenitve dobičkov gospodarskih subjektov, saj menim, da bi lahko uravnavo fiskalnih prihodkov izvedli z drugimi ukrepi, ki ne bi negativno vplivali na gospodarsko okolje. Skrbeti je treba, da so pogoji poslovanja za družbe stabilni, saj lahko le tako obdržimo oziroma privabimo nov kapital.

 

Predlog reforme: RAZBREMENITEV DELA

S katerimi predvidenimi ukrepi pa predvidena reforma najbolj razbremenjuje dohodke iz dela? Kateri ukrep bo zaposlenim pomenil največ?

Predvidevajo se znižanje mej in davčnih stopenj v dohodninskih razredih, dvig splošne in dodatne olajšave ter dodatna razbremenitev regresa in nagrade za delovno uspešnost. Menim, da so učinki med seboj primerljivi, najbolj pa jih bodo občutili posamezniki, katerih plača znaša med 3.000 in 10.000 evrov bruto. Višje plače ne bodo deležne višjega popravka zgolj v evrih, temveč tudi relativno (v odstotkih). To je učinek drugačnega razpona dohodninske lestvice, s katerim želi Ministrstvo za finance razbremeniti ljudi, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Gre za ljudi, ki so na trgu delovne sile mobilni in vse pogosteje odhajajo na delo v tujino.

 

Delodajalci se sprašujejo, ali se vendarle pri višjem netu izplačevanju plač ne skriva tudi kakšen dodaten strošek za njih. Torej, kako bodo predvideni ukrepi vplivali na njihove celotne stroške plač?

Dodatna obremenitev v zvezi z izplačili plač ni predvidena. Zaradi dodatne razbremenitve plačila socialnih prispevkov od regresa se lahko zgodi, da se bo ta strošek celo znižal, če je delodajalec do sedaj izplačeval regres nad 70 % povprečne plače, saj so ga za izplačilo nad tem zneskom bremenili tudi prispevki na bruto izplačilo. Lahko pa se zgodi, pri tistih delodajalcih, ki so do sedaj izplačevali regres v višini 70 % povprečne plače, da se bo izvajal pritisk delavcev k izplačilu višjega regresa, to je do višine 100 % povprečne plače. Podobno velja glede nagrad za delovno uspešnost, ki jih ponekod imenujejo božičnice, in bodo deležne dodatne razbremenitve plačila dohodnine (do 150 % povprečne plače v letu 2020 in do 200 % povprečne plače do leta 2022).

 

Minister je izrazil tudi željo, da nekatere spremembe (ugodnosti) omogočijo že v tekočem letu.

Če namerava ministrstvo ponuditi navedene ugodnosti že letos, morajo biti spremembe čim prej vključene v zakon, saj so delodajalci regres dolžni izplačati najkasneje do 1. julija v tekočem letu. Zaposleni bi prejemali približno 200 EUR višji regres. Podobno velja tudi glede nagrade za poslovno uspešnost. Vedeti je treba, da sta ti dve spremembi relativno bolj pomembni za osebe z nižjimi plačami. Večji učinki se bodo čutili na makro ravni in v drugem letu, ko naj bi prišlo tudi do prilagoditve dohodninske lestvice, ki jo bodo relativno bolj občutili zaposleni z višjimi plačami.

 

Prav tako v sklop dohodnine spadajo dohodki iz dejavnosti (s. p.). So tudi na tem področju predvidene kakšne spremembe?

Na podlagi analize davčnega sistema je bilo pričakovati, da se bo spreminjala ureditev tistih posameznikov, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. Trenutno se na tem področju izvajajo usmerjeni postopki davčnega nadzora, katerih cilj je preprečiti zlorabe, ni pa iz informacij ministrstva razvidno, da bi se pripravljale spremembe.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto