Hitenje z izplačilom dobičkov v letu 2019?

Apr 21, 2019
2 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Že ob napovedi sprememb na področju davka od dohodkov iz kapitala so podjetniki zastrigli z ušesi in začeli kalkulirati. Davek od dohodka iz kapitala ali poenostavljeno davek na dividende oz. dobičke se namreč po napovedi ministrstva že za izplačila v letu 2020 zvišuje na 30 %. Če torej v letu 2020 pričakujete dividendo v višini 100 evrov, boste dejansko na TRR po davčnem odtegljaju prejeli 70 evrov.

Zato je seveda upravičen razmislek, kakšen je dejansko namen neizplačanih dobičkov v podjetju in ali z izplačilom pohiteti v letu 2019, ko je obdavčitev še »ugodna«, 25-odstotna.
 

Višja dividendna donosnost

Od leta 2016 do leta 2018 je bilo pri izplačilih dividend družb Krka, Cinkarna Celje, Petrol, Telekom idr. zaznati precejšnje zvišanje dividendne donosnosti, ki naj bi se po napovedih nadaljevala tudi v letu 2019. Ampak to so velike delniške družbe. Kaj pa izplačilo dividend oz. dobičkov v manjših družbah?
 

Zakaj slovenski podjetniki ne izplačujejo dobičkov?

Praviloma družbe z razpršeno lastniško strukturo že v aktih družbe (družbena pogodba, statut) opredelijo, koliko dobička bodo na letni ravni razdelile med družbenike, medtem ko lastniško zaprte družbe z malim številom družbenikov dobičkov v Sloveniji praviloma ne izplačujejo. Vzroke za takšno ravnanje gre iskat na različnih ravneh:

  • dobiček ni monetiziran; pomeni, da smo sicer knjigovodsko ustvarili dobiček, vendar ga še nismo udenarili – da se bo naš dobiček znašel na TRR podjetja, bo najprej treba izterjati terjatve in prodati zaloge. Podjetje dejansko nima sredstev za izplačilo dobička, kljub knjigovodsko izkazani visoki postavki bilančnega dobička.
  • investiranje in razvoj; podjetniki se ob investicijah odločajo, ali bodo te izvedli z lastnim kapitalom ali bodo v le-te vključili zunanje financerje. Za optimalno kapitalsko strukturo bi bilo najbolje poiskati tisto točko, ki zagotavlja najvišjo donosnost, a po izkušnjah z gospodarsko krizo v letih 2008–2014, ko so bila podjetja prezadolžena, so lastniki pri zunanjem financiranju zelo previdni in investicije raje izvajajo iz lastnih sredstev. Posledično se zmanjšajo denarna sredstva, ki bi jih lahko namenili izplačilu dobičkov.
  • dobiček »na rezervo«; zagotovo je dobro, da zna podjetnik presoditi, kakšen del denarnih sredstev potrebuje za poslovanje in uresničitev strateških načrtov, a opaziti je, da imajo prenekatera slovenska podjetja na TRR podjetij znatne presežke, ki jih niti ne plemenitijo, niti jih ne namenjajo poslovnim namenom podjetja.
Predvsem zadnji skupini lastnikov v letu 2019 priporočamo razmislek o prestrukturiranju svojega davčnega položaja.
Mateja Ahej

Po besedah davčnega strokovnjaka Domna Romiha je treba razmisliti, kolikšen del kapitala lastnik dejansko potrebuje za osebno rabo. Če mu namreč nastajajo presežki, jih je smiselno prenašati na holdinške družbe, kjer se lahko porabljajo za nove naložbe. Takšen prenos bo imel minimalne davčne učinke tudi po predvideni spremembi zakonodaje, zato z izplačili dobičkov pri takšni strukturi nima smisla hiteti.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Morda bi vas zanimalo še

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto