Inovacije finančnih storitev – Vzajemno financiranje terjatev

Feb 09, 2019
5 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Da bi ga morda donosno »posodili« drugemu podjetju, ki potrebuje likvidna sredstva – pa se je to zdelo daleč preveč tvegano, saj bi se s plasiranjem sredstev le enemu podjetju izpostavili visokemu tveganju neizpolnitve? Na drugi strani pa ste morda kot podjetje občasno začutili likvidnostno stisko, pa se je zdelo predrago in zamudno po posojilo na banko. Morda ste občasno že celo uporabili dobro znano finančno storitev faktoringa.

Faktoring je finančna storitev in pomeni odkup nezapadlih terjatev. Predstavlja alternativo kratkoročnim, premostitvenim, bančnim financiranjem. V praksi to pomeni, da podjetje, ki potrebuje likvidna denarna sredstva prej, kot zapade terjatev do kupca, le-to lahko proda faktorju, ki mu v zelo kratkem času nakaže znesek terjatve, zmanjšan za diskont oz. faktorinško provizijo. Prav tako si podjetja na ta način lahko znižajo tveganja neplačil s strani kupcev. Ob morebitnem neplačilu izterjavo terjatve opravi faktor.

 

»Vse kar si želite, da bi bila banka«

Za inovativno reševanje navedenih izzivov so poskrbeli v podjetju Borza terjatev, kjer so predstavili prvo platformo za vzajemno financiranje terjatev v Sloveniji. Kako deluje in kako lahko podjetja izkoristijo storitve v svojo korist, smo se pogovarjali z vodjo marketinga pri Borzi terjatev Katjo Hančič.

 

Kako se vaša platforma za vzajemno financiranje razlikuje od klasičnega faktoringa podjetij?

Naša platforma je prek spleta dosegljiva 24 ur na dan, 7 dni v tednu in uporabnikom tako omogoča udoben dostop do financiranja. Podjetja in samostojni podjetniki, ki potrebujejo financiranje prek Borze terjatev v povprečju do nakazila sredstev na njihov račun, dostopajo že v dveh urah od oddaje prodajnega naročila. Kako to omogočamo? Vsi postopki potekajo on-line, brez nepotrebne administracije. Sistem Borze terjatev je povezan z informacijskim sistemom Bisnode, prek katerega pridobivamo finančne informacije posameznega posla (odstopnika terjatev in dolžnika/kupca) v realnem času. Podjetjem in podjetnikom omogočamo tudi možnost prodaje terjatev v obliki tihega odstopa, brez obveščanja njihovih kupcev oz. strank.


Obstaja kakšna omejitev oz. merilo, katera podjetja se lahko vključijo kot prodajalci terjatev oz. kakšne terjatve so lahko predmet odkupa?

Seveda. Podjetja, ki želijo na Borzi prodajati terjatve, morajo izpolnjevati osnovne pogoje za članstvo in tudi pogoje za prodajo terjatev. Pogoje za prodajo mora izpolnjevati tudi podjetje, ki nastopa v vlogi dolžnika oz. kupca. Na podlagi teh nastanejo pogoji za t. i. kotacijo terjatve na Borzi terjatev. Pogoji so vezani na finančne podatke poslovnega subjekta in tudi na osnovne informacije o terjatvi oz. terjatvah, ki so predmet prodaje. Finančne podatke poslovnih subjektov Borza pridobiva prek bonitetne hiše Bisnode, informacije o terjatvi/terjatvah pa ob sklenitvi vsakega posla na Borzi preverimo ročno.


Ključni dejavnik pri faktoringu je ugotavljanje tveganja oz. bonitete terjatve.

Res je. Preprečevanje tveganja (nenačrtnega in tudi morebitnih prevar) pri faktoringu je bistveno pri ohranjanju dobrega poslovanja in zaupanja poslovnih partnerjev. Na Borzi terjatev za to skrbimo prek finančnih podatkov, ki jih samodejno preverimo ob vsaki sklenitvi posla prek bonitetne hiše Bisnode – njihov informacijski sistem zagotavlja avtomatizirano ocenjevanje in spremljanje kreditnih tveganj. Podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev oz. predstavljajo tveganje, tako naših storitev ne morejo uporabiti in jih sistem takoj zavrne. Poleg samodejnega preverjanja pa na Borzi tudi ročno preverjamo finančne podatke, poslovanje podjetij in tako skrbimo za preverjanje tistega dela, ki bi avtomatiki lahko ušel. Vsak posel se pred potrditvijo pregleda, ob začetku poslovanja oz. sodelovanja poskrbimo za pridobitev in preverimo dodatne finančne izkaze, ki nam jih priskrbi odstopnik, večina poslov je zavarovanih z izvršnico.


Kako določite diskont za posamezno terjatev oz. koliko denarja od 100 % vrednosti terjatve podjetje dejansko dobi?

Diskont za posamezen posel določimo na podlagi t. i. bonitetne ocene posla. Bonitetno oceno posla določimo na podlagi bonitetne ocene podjetja odstopnika in bonitetne ocene kupca oz. dolžnika. Cene zahtevanega diskonta za odstop se gibljejo med 0,5 do 1 % na 30 dni financiranja.

Primer: če podjetje danes odda naročilo za 10 tisoč evrov (bonitetna ocena naročila je 8), zahtevani diskont je 0,60 % na 30 dni, bo danes prejelo neto izplačilo v višini 9.915,41 evra (neto izplačilo že vključuje provizijo Borze terjatev, ki znaša 0,20 %+DDV).

Katja Hančič

 

Drugi pomembni člen vaše poslovne zgodbe so vlagatelji. Kako deluje naložbeni vidik?

Gre za kratkoročno, likvidno in nizko tvegano naložbo, ki v tem trenutku na trgu nastopa kot edina taka in predstavlja odlično alternativo bančnim depozitom. Naložba prek Borze terjatev omogoča široko razpršitev, saj podpira frakcijski odkup deležev posameznih terjatev. Kako to deluje v praksi? Podjetja in podjetniki prek spleta na www.borzaterjatev.si opravijo brezplačno registracijo, sami izberejo investicijske nastavitve, nakažejo sredstva in aktivirajo svoj trgovalni račun. Sredstva se samodejno plasirajo v primerne terjatve. Vse potrebne informacije so ves čas na voljo prek uporabniškega vmesnika, tam lahko vlagatelji naložbo kadar koli povečajo ali pa zahtevajo izplačilo.
 

Kakšne zneske je možno investirati? So kakšne spodnje in zgornje omejitve?

Omejitev ni. Za samostojni plasma prek Borze pa se zaradi stroškov vodenja računa in donosa priporoča plasma 10 tisoč evrov ali več.
 

Kakšna je ročnost investiranja in kakšne donose lahko vlagatelji pričakujejo?

Vlagatelji z ročnostjo niso omejeni. Gre za precej fleksibilno naložbo. Za svoja sredstva lahko prek uporabniškega vmesnika kadar koli zahtevajo izplačilo – sredstva, ki so že na voljo, bodo nakazana še isti dan, tista, ki pa so investirana v terjatve, se bodo ob poplačilu takoj preusmerila na tekoči račun vlagatelja. Podjetja pri plasmaju lahko izberejo tudi datum, do katerega želijo svoja sredstva vložiti, če je rok razpoložljivosti njihovih prostih sredstev omejen. Opažamo rast donosa vloženih sredstev, v letu 2018 je povprečni letni donos znašal 6,8 % – v letu 2017 pa na primer 5,2 %.

 

Kaj pa pomislek, da se lahko vlagatelj in podjetje sama dogovorita za financiranje? Mimo vaše platforme? Ste že imeli takšne primere?

Takšnih primerov nismo imeli. Razlog je zagotovo zagotavljanje popolne anonimnosti podjetij oz. članov, ki nastopajo na Borzi terjatev in uporabljajo naše storitve.
 

Faktoring sam po sebi ni neka inovacija. Kako ste zaznali, da bi bilo na tem področju možno uspeti z drugačnim pristopom?

Ideja za spletni portal ‘Borza terjatev’ se je sedanjemu direktorju in soustanovitelju Borze terjatev Marku Rantu porodila že sredi leta 2011. Za zgled so bile gotovo sorodne uspešne platforme iz tujine (kot je npr. Marketinvoice). Ideja pa je nastala predvsem zaradi uvida širokih možnosti vpleta enostavnih, hitrih in podjetjem prijaznih možnosti na področju finančnih storitev v Sloveniji, ki jih omogoča sodobna in hitro razvijajoča se tehnologija.
 

Platformo ste razvijali sami ob pomoči investitorjev, ki so verjeli v vašo idejo. Kako dolgo je trajalo, da je platforma postala delujoča?

Od začetne ideje leta 2011 do delujočega prototipa ni preteklo veliko časa. Da pa se je platforma začela razvijati v pravo smer in tudi uradno nastopila na trgu, pa je bila potrebna popolna predanost vsaj ene osebe in seveda finančna spodbuda. Finančna spodbuda dveh poslovnih angelov, ki jih je ideja navdušila, se je zgodila oktobra 2014. Marko Rant pa je februarja 2015 prevzel vodenje podjetja in se Borzi terjatev tako tudi v celoti posvetil. Po slabem letu razvoja smo novembra 2015 uradno lansirali Borzo terjatev. Temu je sledil razvoj prve tržne različice Borze in nato vzpostavljanje prodajnih procesov ter optimiranje produkta.
 

Kakšni so vaši nadaljnji načrti? Geografska širitev, druge dejavnosti financiranja …?

Lansko leto smo na Borzi terjatev zabeležili rast, v tem trenutku štejemo več kot 130 dejavnih uporabnikov, slovenskim podjetjem in podjetnikom smo omogočili za več kot 54 milijonov evrov financiranja. Proces učenja in razvoja pa se seveda nikoli ne konča. Na Borzi terjatev optimistično gledamo v prihodnost – smo tik pred širjenjem nabora storitev, s katerimi bomo omogočali financiranje naročil, tujih dobaviteljev in dobaviteljski faktoring. V drugi polovici letošnjega leta pa svoje poslovanje širimo tudi na Hrvaško.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto