Finančne in naložbene pasti ter priložnosti koronavirusa

Maj 14, 2020
9 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Finančne pasti koronavirusa
Pasti in priložnosti koronavirusa

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Dejstvo, medicinska stroka nas je že dolga leta opozarjala, da se lahko kaj podobnega zgodi, a jih po uspešni zajezitvi SARS in nekaj podobnih izbruhov ni nihče jemal prav resno. Tokrat je drugače. Pandemija koronavirusa je spremenila svet in s tem močno tudi gospodarsko dejavnost.

Sicer sedaj že lahko rečemo – zaenkrat nam dobro kaže – vsaj kar se prvega kroga (beri zime) tiče. Da smo koronavirus zares premagali, pa bomo lahko bolj zanesljivo rekli čez kakšno leto.

V nadaljevanju izpostavimo najbolj ključne dejavnike, kašen je, oz. bo vpliv koronavirusa na, poslovanje podjetij, finančne trge in podjetniške družine.

Makro številke globoko v rdečem

Nedvomno je že jasno, da bodo kratke do srednjeročne posledice virusa predvsem upad gospodarske rasti, povečanje brezposelnosti ter upad zaupanja potrošnikov. V začetku aprila smo tako že dobili prvi vpogled, kakšen bo vpliv karanten na gospodarstva. Francija je na primer objavila, da je njen BDP v prvem četrtletju padel za 6%, kar pomeni, da jo vsaka 2 tedna karantene staneta 1,5% BDP na letni ravni. V ZDA 3-mesečno trajanje zdravstvene krize, vključno s 5-tedenskim trajanjem najstrožjih omejitev, vsak dan povzroči 20% upad dnevnega BDP. Na četrtletni ravni to pomeni 7-8% padec BDP.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je napovedal, da bo svetovno gospodarstvo zaradi pandemije padlo v največjo recesijo v zadnjih 100 letih, v kateri se bo globalno gospodarstvo skrčilo za tri odstotke. Konec aprila smo prejeli prve rezultate, ki jih je objavil Eurostat: BDP se je v območju evra v prvem letošnjem trimesečju v primerjavi z zadnjim lanskim skrčil za 3,3 odstotka, v celotni EU pa za 2,7 odstotka. Na letni ravni se je BDP v območju evra skrčil za 3,8 odstotka, v celotni uniji pa za 3,5 odstotka. Kot lahko vidite v tabeli spodaj, so razlike v napovedih zelo velike. Temu primerno velike bodo tudi volatilnosti borz ob objavi podatkov, ki bodo krepko odstopali od pričakovanj.

Napovedi realne rasti BDP za Evro območje
Napovedi realne rasti BDP za Evro območje Vir: Bloomberg in Triglav Skladi

Gre za največje četrtletno krčenje BDP od leta 1995, ko je evropski statistični urad začel z objavo trimesečnih poročil. Podatki za prvo trimesečje namreč odražajo številne ukrepe za zajezitev pandemije novega koronavirusa, ki so jih evropske države začele sprejemati marca.

Tudi brezposelnost se širi skoraj tako kot koronavirus.

Samo Lubej, PROSPERITA Family Office

Tudi brezposelnost se širi skoraj tako kot koronavirus. Trenutno je na primer brezposelnih 4,4 % Američanov, ocenjuje pa se, da se številka lahko povzpne do 10-odstotne brezposelnosti v naslednjih mesecih.

Po rekordnih padcih na borzah in črnih napovedih so se kmalu oglasile centralne banke. FED je že v marcu znižala ključno obrestno mero za 1,5 odstotne točke na 0,25%, pa tudi druge centralne banke so naredile podobne poteze, da bi pomagale gospodarstvom v boju proti krizi. Centralne banke so tudi obljubile, da bodo povečale odkupovanje obveznic za namenom umiritve dolžniškega trga in umiritve obrestnih mer. Poleg centralnih bank pa so se zavezale tudi številne vlade, da bodo z raznimi ukrepi pomoči pomagale podjetjem in prebivalstvu.

Prišli smo torej do točke, kjer še nismo bili: reševanje sveta, pri čemer bo le-to odvisno od zmogljivosti bilanc centralnih bank, institucij ter držav. Gre namreč za to, da je pandemija zajela celoten svet, gospodarstva so med seboj veliko bolj povezana, monetarna politika oz. obrestne mere so na zgodovinskem dnu, Kitajska pa ima gospodarski pomen kot ga še ni imela nikoli doslej.

Panoge vsaka po svoje

Pandemija je povzročila zaustavitev mnogih vej gospodarstva, najprej pa storitvenih kot so turizem in gostinstvo, takoj za tem so sledile proizvodne dejavnosti. Delniški trgi so odreagirali nemudoma, največje padce so doživele delnice iz panog financ, surovin, energije in materialov ter tistih, ki so vezane na turizem, gostinstvo in letalski promet. Precej bolje so se odrezale panoge, kot so informacijska tehnologija ter defenzivne panoge – osnovne potrošne dobrine, zdravstvo. Že takoj na začetku se je videlo, da ekonomska škoda ne bo enakomerno porazdeljena in da bo okrevanje različno.

Kako so se oziroma se bodo na krizo odzvale različne panoge, je odvisno tudi od Kitajske. V mnogih industrijah namreč le-ta velja za ključnega kupca blaga in storitev. Če smo v 1. četrtletju zaznali zdrs BDP na Kitajskem, bo pri drugih ekonomijah večji zaznan šele v drugem četrtletju. Kitajsko gospodarstvo se je namreč v prvem letošnjem četrtletju skrčilo za 6,8%, kar je prvi upad kitajskega gospodarstva po letu 1992, ko so začeli objavljati podatke o gospodarski rasti.

Ena izmed panog, ki je zaradi izbruha virusa na Kitajskem potegnila zelo kratko, je nedvomno avtomobilska industrija.

Samo Lubej, PROSPERITA Family Office

Ena izmed panog, ki je zaradi izbruha virusa na Kitajskem definitivno potegnila zelo kratko, je nedvomno avtomobilska industrija. Kitajska je namreč največji avtomobilski trg na svetu. Že prvi val epidemije je močno pretresel avtomobilsko industrijo. Zaradi zaprtja tovarn na Kitajskem so se prekinile dobaviteljske verige po vsem svetu. Sledilo je zaprtje mnogih tovarn globalno. Še posebej za Evropo je ta scenarij zelo zaskrbljujoč: Tukaj avtomobilska industrija predstavlja 7% BDP in zaposluje 6% Evropejcev.

Panoga, ki se ji definitivno tudi ne piše dobro, je panoga financ. Upadanje obrestnih marž in povečevanje rezerv za slabe kredite bosta načela dobičke bank. Čeprav zaradi ostrejših varnostnih mehanizmov po krizi iz leta 2009 takih padcev ne pričakujemo, bo boj za zelene številke težak. Tudi turizem bo zaradi epidemije novega korona virusa utrpel ogromno škodo. Po ocenah Svetovnega potovalnega sveta (WTTC) je v Evropi pričakovati izgubo 10 milijonov delovnih mest.

Po drugi strani pa velja ravno nasprotno za informacijsko tehnologijo. V času teh ukrepov se je pomen informacijske tehnologije še povečal, ljudje pa smo se začeli še bolj zavedati, kakšen pomen bo imela v prihodnosti.

Cena nafte v minus

Zaustavitev mnogih vej gospodarstva je imelo skrajno negativen vpliv tudi na ceno nafte. Z upadom povpraševanja zaradi epidemije in hkratne cenovne vojne, kjer je prišlo do konflikta med večjimi proizvajalkami nafte, se je problem še zaostril. Cena nafte je tako padla na zgodovinsko dno, v negativni teritorij. Prvič v zgodovini so bili prodajalci nafte pripravljeni plačati do 39 USD kupcem, ki so bili pripravljeni prevzeti nafto z dobavnim rokom maj 2020. Ob porabi derivatov skrčeni na minimum se je namreč pojavil problem, kam shraniti to nafto, saj so tudi skladišča po svetu že skoraj polna. Ob tem je treba dodati, da je bila cena WTI nafte še v začetku leta okoli 60 USD, proizvodnja pa praktično nikjer na svetu ni možna za manj kot 20, oz. upoštevajoč transport, za cca. 30 USD na sod.

Gibanje cene sodčka (159 litrov) WTI (West Texas Intermediate) nafte z dostavo v maju 2020. Časovna skala predstavlja 17. do 22. 4. 2020. Vir: www.ft.com

Kaj bo v prihodnje s sektorjem energije, je odvisno od tega, kako bodo proizvajalke nafte spoštovale dogovor o manjši količini črpanja oz. ali bo znižanje proizvodnje sledilo upadu povpraševanja. Kot rečeno, skladišča so namreč že zelo polna. Zasilno nafto sedaj skladiščijo v tankerjih, ki so sicer predvideni predvsem za transport. Tudi zaradi počasnega okrevanja gospodarstva bo cena nafte še nekaj časa pod pritiskom, saj se bodo nekatere panoge kot so transport in turizem kar nekaj časa pobirale.

Zaradi zgodovinsko nizkih cen nafte panoga energije predstavlja zanimivo naložbeno priložnost, vendar le za potrpežljive vlagatelje dobrih živcev. Okrevanje namreč ne bo tako hitro, saj ukrepi, ki so jih napovedali OPEC in drugi, ne bodo mogli takoj uravnotežiti naftnega trga. Energetska podjetja po svetu so tako na preizkušnji, saj imajo po nekaj letih boja za višjo donosnost in manjšo zadolženost, ki je bila posledica upada cene nafte v letih 2014 – 2015, pred seboj spet težko nalogo. Pri tem bodo nedvomno imela prednost močna energetska podjetja z zdravimi bilancami in nizko proizvodno ceno nafte, ki bodo ta pritisk lahko vzdržala.

Zanihalo tudi zlato

V času vsesplošne panike zaradi koronavirusa, v prvi polovici marca letos, so si mnogi zaželeli imeti čim večji del svojega premoženja v denarju, kar je tipična panična reakcija. Prodajni pritisk je prevladal tudi pri zlatu, a le za kratek čas – dveh tednov. Ko je prevladal razum, se je cena zlata silovito odbila in dosegla nove višave. Negotovost, intervencijske akcije centralnih bank, odkupi obveznic z novo »natisnjenim« denarjem, dajejo podporo nadaljnji rasti cene zlata tudi v prihodnje.

Gibanje vrednosti zlata za zadnje leto v USD.
Gibanje vrednosti zlata za zadnje leto v USD. Vir: www.kitco.com
Delnice z rekordnimi premiki

Zadnja dva meseca sta postregla z rekordno velikimi premiki na borzah, posebej v ZDA. Tam so padali dnevni rekordi premikov tako navzgor, kot navzdol. VIX, indeks nihajnosti je poletel na nivoje, nazadnje videne konec 2008 in v začetku 2009. Vendar jih ni presegel. Kot je razvidno iz grafa spodaj, smo ravno okoli 21.3.2020 doživeli dno na delniških trgih. Samo upamo lahko, da ga ne bomo ponovno testirali, ali celo presegli. Vendar, ta trenutek ne kaže tako.

Gibanje S&P 500 za čas treh mesecev do 5.5.2020 v USD.
Gibanje S&P 500 za čas treh mesecev do 5.5.2020 v USD. Vir: finance.yahoo.com

Globina in hitrost korekcij je bila res izjemna. Kot je razvidno iz tabele spodaj, so indeksi v zelo kratkem času doživeli zelo velike padce, a že tudi velike odboje do 11.5.2020, ko je nastajal ta prispevek.

Premiki ključnih indeksov letos, od doseženih vrhov sredi februarja do dna 21. in 22. marca 2020.
Premiki ključnih indeksov letos, od doseženih vrhov sredi februarja do dna 21. in 22. marca 2020. Vir: finance.yahoo.com in lastni preračun
Vlade in centralne banke napovedujejo podporo gospodarstvu, s tem pa tudi borzam

Če smo konec marca in v začetku aprila lahko govorili o ugodnih priložnostih za vstop na delniški trg, temu sedaj ni več tako. Cene delnic so se popravile, upoštevajoč tveganja in dejanske razmere v gospodarstvu, ki jih je sicer zelo težko oceniti, trenutno ni (več) čas za bistveno povečevanje delniških pozicij.

Pozornost vlad se sedaj iz prvega, zelo intenzivnega kroga borbe z virusom za življenja državljanov obrača proti gospodarstvu. Pripravljajo se zakonske rešitve, kako podpreti gospodarstvo, da bo le-to na kratek rok najprej preživelo in se na dolgi rok pobralo s čim manj škode.

Dejstvo je, da je pred nami najbolj globoka recesija v zadnjih 100 letih ali celo v zgodovini kapitalizma. Upamo pa lahko, da ne bo najdaljša. K podpori gospodarstvu so izdatno pristopile tudi centralne banke. Ob izdatnih, praktično neomejenih odkupih državnih obveznic so se tako pri Fed kot ECB odločili za nakupe tudi kakovostnih podjetniških obveznic. Fed je napovedala, da bo po potrebi odkupovala tudi podjetniške obveznice nižjih bonitetnih razredov. Predsednica ECB, ga. Lagarde o tem zaenkrat še razmišlja. A verjamemo, da bo v primeru negativnega scenarija posegla tudi po tem ukrepu, saj so tokrat v igri tudi obveznice nemških avtomobilskih koncernov in s tem ni na vidiku dovolj močnega oponenta temu predlogu.

ECB pripravlja tudi poseben program za banke, ki bodo podprle tudi slabše stoječa podjetja. Ali povedano drugače, podjetja, ki v normalnih razmerah in pod običajnimi kriteriji niso primerna za kreditiranje. ECB bo bankam denar za te namene posodila po obrestni meri med -0,25 in -1 odstotkom, da ga bodo lahko banke dalje podjetjem posojale pod ugodnimi pogoji in si ob tem pokrile tudi povečane rizike nepopolnega vračila.

Kakšni so najbolj verjetni scenariji za prihodnost?

»Panična« faza koronavirusa je za nami. Trenutno ljudje in borze živijo na optimizmu upadanja števila novo okuženih v EU in sedaj že tudi v ZDA, rahljanja ukrepov in upanja, da smo virus premagali.

A zavedati se moramo, da virus še ni dokončno premagan. Če ne prej, se bomo z njim ponovno resneje pogledali v oči že pozno jeseni. Do takrat še (zelo verjetno) ne bo cepiva ali zanesljivega zdravila, bomo pa nanj bistveno bolje pripravljeni in organizirani. Varnostni ukrepi bodo naša stalnica še kar nekaj časa, verjetno več let.

Prav tako bomo dejansko gospodarsko sliko videli šele, ko bodo ukrepi ustavitve gospodarstva zaradi karantene dokončno odpravljeni in bomo dobili realne podatke in gospodarske kazalnike vsaj še za drugo četrtletje, ki bodo, kot že sedaj vemo, zelo neugodni. Dejstvo je, da vemo, kaj so razlogi za takšne rezultate in kazalnike. Hkrati pa moramo vedeti, da se največji in najbolj organizirani in strukturirani upravitelji kapitala (banke, pokojninske družbe, nekateri skladi, …) morajo držati zapisanih pravil, ki jim enostavno ne dovolijo vstopa v naložbe, dokler na papirju ni videti pozitivnih rezultatov in tudi uradnih pozitivnih napovedi. Ker borze praviloma odražajo pričakovano dogajanje v gospodarstvu za pol leta in tudi več v naprej, se lahko zgodi, da so, oz. bodo zamudili mnoge priložnosti. Lahko pa se tudi izkaže, da bomo doživeli nov val korona okužb naslednjo zimo in/ali bistveno večje negativne vplive karantene na gospodarstvo, kot pričakujemo sedaj. V tem primeru lahko doživimo ponovno testiranje ali celo preseganje dna korekcije okoli 21.3.2020.

Naložbene priložnosti

»Kupuj, ko je panika največja!« Staro naložbeno pravilo se je tudi tokrat izkazalo kot najboljše in pripravljenim ter odločnim investitorjem po 11 letih od zadnjih podobnih globokih padcih na borzi, ponudilo kratko časovno okno za ugoden vstop. A to se je že zaprlo. Ocenjujemo, da trenutno ni pravi čas za dodajanje večjih delniških pozicij. Če se bodo zgodile nove korekcije, morda takrat.

Kratkoročni naložbeni fokus se bo usmeril na iskanje niš na trgu, ki so še podcenjene. Trenutno bi to lahko bila energija (nafta), nekoliko kasneje, ob ponovnem zagonu gospodarstva tudi surovine. Zanimivi so tudi naložbeni produkti s fleksibilno naložbeno politiko in produkti absolutnega donosa.

Srednjeročno in dolgoročno bo fokus usmerjen predvsem v tiste panoge, ki so že prej kazale večji potencial, kriza pa jim je samo še dodala dodatni pospešek. To so predvsem informacijska tehnologija in tehnologija na sploh, spletna prodaja in izobraževanje ter zdravstvo.

S podjetniškega vidika gledano so se v mnogih panogah odprle nove priložnosti, nekatere pa (vsaj začasno) zaprle. Tukaj bo moral vsak zase na novo prevetriti strategijo razvoja in zastaviti nove načrte, kako posel širiti v prihodnje. Morda tudi s prevzemi?

 

Prevzemi v času koronavirusa

Dane razmere bodo na žalost mnoga podjetja spravila na kolena, saj na kaj takega niso bila pripravljena. Na drugi strani pa imamo mnoga uspešna podjetja, ki imajo na razpolago ogromne finančne presežke. Za prve je lahko prodaja deležev, dokapitalizacija ali celo združitev rešilna bilka v danih razmerah, za druge pa odlična priložnost za povečanje obsega delovanja v panogi ali celo širitev v drugo panogo. Članica PROSPERITA Family Office skupine Mateja Ahej je nedavno v reviji Direktor objavila tudi samostojen aktualni prispevek na temo prevzemov v času koronavirusa, ki ga lahko preberete TUKAJ.

Članek sta pripravila mag. Barbara Špacapan Olenšek in mag. Samo Lubej, PROSPERITA Family Office.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto