Podjetniki: Koliko ležarine vam zaračunavajo banke in kako se izogniti plačevanju le-teh?

Feb 03, 2020
3 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Podjetniki koliko lezarnine placate banki
Koliko lezarnine zaracunajo banke

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Evropska centralna banka (ECB) je bankam septembra 2019 dodatno znižala obrestne mere z -0,4% na -0,5% na njihova presežna likvidna sredstva. Tako banke s septembrom plačujejo višjo ležarino na likvidna sredstva. Banke so v veliki meri po večini te stroške prevalile na svoje poslovne komitente, na podjetja.

Podjetniki sicer zaradi večje vpetosti težje prenesejo svoja likvidna sredstva na druge banke, saj bi morala prenesti na novo banko tudi svoje poslovanje. Nekatera podjetja imajo več poslovnih računov pri različnih bankah, vendar potem naraščajo tudi bančni stroški (odprtje mobilnega bančništva, bančne plačilne kartice, vodenje TRR, stroški nakazil, stroški prilivov, plačevanje računov …).

Najprej poglejmo, koliko ležarine banke obračunajo podjetjem za pozitivna sredstva na bančnem računu:

Tabela 1
Op. na dan 11.10.2019: ABANKA zaračunava 0,54% od 1.000.000 EUR do 5 .000.000 EUR, 0,6% nad 5.000.000 EUR. Gorenjska banka obračunava 0,4 % letno od višine mesečnega povprečnega stanja kratkoročnih depozitov z možnostjo odpoklica, nad 1 mio EUR. NLB zaračunava 0,48% od 1.000.000 do 5.000.000 EUR,0,6% letno nad 5.000.000 EUR, Depozit in Poslovni račun se šteje ločeno, na depozit se plačuje ista ležarina po istem principu kot ležarina na poslovenm računu. Intesa Sanpaolo če znašajo depoziti nad 500.000 EUR; s eobračunava ležarina na depozit 0,4% letno

Banke nadomestilo oz. ležarino obračunavajo poslovnemu komitentu mesečno, za pretekli koledarski mesec za znesek povprečnega mesečnega stanja na računu, če presega stanje sredstev.

Kaj pa depoziti?

Ne smemo pozabiti, da pri nekaterih bankah vplivajo na višino sredstev tudi vezave denarja (depoziti), in sicer pri banki Intesa Sanpaolo in pri Delavski hranilnici. Če boste pri teh dveh bankah vezali prosta sredstva, bodo tudi ta vplivala na plačilo ležarine. Pri NLB bodo obračunane tudi ležarine na depozite, če boste pri njih vezali več kot 100.000 EUR.

Tabela 2
Op. na dan 11.10.2019: ABANKA zaračunava 0,54% od 1.000.000 EUR do 5 .000.000 EUR, 0,6% nad 5.000.000 EUR. Gorenjska banka obračunava 0,4 % letno od višine mesečnega povprečnega stanja kratkoročnih depozitov z možnostjo odpoklica, nad 1 mio EUR. NLB zaračunava 0,48% od 1.000.000 do 5.000.000 EUR,0,6% letno nad 5.000.000 EUR, Depozit in Poslovni račun se šteje ločeno, na depozit se plačuje ista ležarina po istem principu kot ležarina na poslovenm računu. Intesa Sanpaolo če znašajo depoziti nad 500.000 EUR; s eobračunava ležarina na depozit 0,4% letno.
Kako se izogniti plačilu ležarine?

Zanimalo nas je, kaj lahko naredi podjetnik, če se želi izogniti plačilu ležarine. Možnosti je nekaj.

Prva možnost je, da podjetnik odpre dodatno drugi in tretji poslovni račun pri drugih bankah in denar razporedi med več bank. V tem primeru bodo nastali dodatni stroški, zato je treba vse dobro preračunati, ali se izplača in v kolikšni meri.

Druga možnost je, da prosta sredstva veže v depozit za 6 ali 12 mesecev in se vezava podaljšuje, dokler depozit ne vpliva na plačilo ležarin. Slabost tega je, da ne moremo prosto razpolagati s sredstvi. Vezali bi lahko le tisti del sredstev, ki nam že dlje časa ležijo na računu in v tem času ne načrtujemo večjih investicij.

Dodatna možnost je prenos denarja na fizično osebo, lastniku podjetja oz. direktorju v obliki izplačila poslovnega bilančnega letnega dobička. Pri izplačilu dobička bo nastala obdavčitev v višini 25 % po sedanji zakonodaji, če to storite do 31. 12. 2019. Po 1. 1. 2020 pa bo ta davek znašal 27,5 %.

Ena izmed rešitev je tudi prenos presežnih sredstev v vzajemne sklade. Ena izmed vrst skladov so obvezniški vzajemni skladi, ki se po naložbenem tveganju uvrščajo nekje na sredino na lestvici tveganja od 1 do 10 (smiselno je ujeti trenutek, ko pri družbah za upravljanje ni vstopnih stroškov, da se lahko denar brezplačno, brez vstopne provizije, prenese iz banke v sklad). Če ne ujamete tega trenutka, so vstopne provizije do 4-odstotne v delniške in mešane vzajemne sklade, v obvezniške sklade nekje do 2-odstotne ali še manj. Z višino vplačanih sredstev se vstopna provizija niža. Dobra stran te naložbe je, da so sredstva vedno na razpolago, na vpogled, dvignete jih lahko kadar koli. Slabost za nekatere vlagatelje je, da se prevzema naložbeno tveganje v tem smislu, da garancije za glavnico ni. Vsekakor pa sredstva vlagateljev niso predmet stečajne mase v primeru stečaja družbe za upravljanje, medtem ko v primeru stečaja banke poslovni komitent nima garancije na izplačilo denarja, ampak so sredstva predmet stečajne mase banke. Tako predlagamo, da sredstva, ki jih že dlje časa ne potrebujete in tako rekoč ležijo na bančnem računu, vplačate v obvezniške sklade. Pretekli donosi seveda niso garancija za prihodnje, tako da je težko predvideti, kakšni donosi se obetajo v prihodnosti v obvezniških skladih. Vzajemni skladi vlagateljem dajejo vsekakor možnost, da z naloženimi sredstvi ustvarijo potencialno višji donos od obrestnih mer v bankah.

Članek je objavljen v tiskani izdaji revije Direktor, št. 43, zima 2019/20.

Na revijo Direktor se lahko naročite TUKAJ

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto