Razmislek o prodaji deležev v letu 2019

Apr 09, 2019
3 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

V medijih lahko prevzemne dejavnosti spremljamo predvsem za javne družbe, medtem ko se transakcije M&A lastniško zaprtih družb (npr. d. o. o.) odvijajo za zaprtimi vrati. A vendar, verjemite mi, se dogajajo.

 
Podjetje = kapital

Pri pojmovanju podjetja kot kapitala smo bili v preteklosti precej omejeni s splošnim negativnim prizvokom, ki se je držal »kapitalistov«. Za kapitalista velja tisti, ki poseduje in upravlja kapital z namenom oblikovanja donosa oz. dobička. Da nas torej družba kot lastnike ne bi negativno pojmovala, smo dobičke zadrževali v podjetju, tudi nismo javno razpravljali o tem, kako dobro poslujemo. Verjetno ima vse to za posledico, da veliko lastnikov zasebno ne poseduje večjega premoženja, saj se je kapital skozi poslovno kariero kumuliral v podjetju.

Ob razmisleku o upokojitvi ali spremembi poslovne poti pa pridemo do vprašanja unovčitve tega premoženja skozi prodajo deležev. Glede na spremembe v poslovnem okolju velja razmisliti, ali to storiti letos.

 

Prevzemi v času gospodarske krize

Sedaj ima tudi že večina slovenskih menedžerjev in lastnikov izkušnje z gospodarsko cikliko. Vendarle smo od leta 1990 do danes že »dali nekaj skozi«. Tisti, ki smo podrobneje vpeti v postopke M&A, pa te cikle spremljamo tudi z vidika prevzemnih dejavnosti.

V letih 2008–2013 smo bili priča predvsem prevzemom, ki so se dogajali zaradi prestrukturiranja poslovanja in dolgov. Veliko je bilo »debt to equity swapov«, torej so podjetja dobila nove lastnike brez dejanske prodaje deleža, zgolj z zamenjavo dolga za kapital. Prodaje oz. prevzemi, ki se dogajajo v času recesije, so skoraj praviloma posledica gospodarske konsolidacije, ko finančno močnejše družbe izkoristijo priložnost za prevzem kapitalsko šibkejših. Če pogledamo zelo konkretno, podjetje, ki deluje v avtomobilski industriji in ima relativno nespremenjene fiksne stroške, v recesiji proda manj. Obenem se znižajo tudi prodajne marže. EBITDA, kot ključ ocenjevanja vrednosti, zaradi vsega naštetega pade, tako absolutno kot relativno. Družba se mora morda še zadolžiti za servisiranje obveznosti. Vrednost družbe se zniža, obenem pa se dvigne pripravljenost lastnikov za prodajo, saj je takšno obdobje povezano z veliko stresa in odgovornosti. K temu svoje doda še nižanje obrestnih mer, ki tistim kapitalsko močnejšim omogoča najemanje ugodnejših posojil. In tako pridemo do »poceni« nakupa.

 

Prevzemi v času konjunkture

Na drugi strani se v času konjunkture pripravljenost lastnikov za prodajo deležev bistveno zniža, čemur smo priča tudi v obdobju zadnjih štirih, petih let. Zanimivo pa je na začetku letošnjega leta ponovno zaznati večji interes za prodajo, ob napovedih, da se gospodarstvo ohlaja in morda prihajajo težji časi. V konjunkturi prihodki od prodaje (večine) podjetij rastejo, ob čemer se menedžment zaradi pretekle krize še vedno obnaša zelo racionalno in pazi na stroške. Podjetja se lažje razdolžujejo ob ugodnih obrestnih merah. Dobički rastejo tako absolutno kot relativno. Napovedi so optimistične. Vrednost podjetja je visoka. Torej, zakaj bi isti lastnik podjetja, ki je v obdobju recesije trepetal in se želel »znebiti« podjetja v obdobju konjunkture, sploh razmišljal o prodaji? Predvsem zato, ker se bo prodaja z večjo verjetnostjo izvedla pod njegovimi pogoji, ne kot v času recesije. Investitorji v dobrih časih za svoja presežna sredstva iščejo zanimive finančne naložbe, obenem so zaradi »poceni« denarja bolj pripravljeni investirati kot v času, ko morajo presežke vlagati v lastno dejavnost. Zato se v tem obdobju tudi zgodi več prevzemov, kot že uvodoma navedeno.

Tako pridemo do leta 2019, ko so makroekonomske napovedi še dovolj pozitivne, cena financiranja vztraja nizko in napoveduje se dvig obdavčitve pri prodaji deležev. Torej okoliščine, ki kar kričijo, da podjetje prodajte v letu 2019. Zgolj gospodarske napovedi in dvig obdavčitve seveda ne moreta biti razlog za odločitev o prodaji. Bolj apeliram na tiste lastnike, ki že nekaj časa omahujejo, ali je prodaja deležev njihov naslednji strateški ali osebni korak. Pri tem velja navesti podatek, da postopek prodaje deleža povprečno traja devet do 14 mesecev.

Predvidoma bo z letom 2020 začela veljati nova obdavčitev dobičkov, ki nastanejo pri odsvojitvi kapitala (kamor štejemo tudi deleže v družbah). V skladu s trenutnim predlogom ministrstva bi se kapitalski dobički za prvih 10 let lastništva kapitala obdavčevali po 30-odstotni stopnji, naprej pa po 15-odstotni. Trenutno sta torej napovedani dve stopnji, obenem pa se ukinja oprostitev plačila davka, ki velja za odsvojitve po 20 letih lastništva. Tukaj velja omeniti, da pod pritiski javnosti ministrstvo vendarle razmišlja o tem, da bi uvedlo prehodna obdobja in morda celo ohranilo popolno oprostitev po 20 letih. Zanimivo bo spremljati korelacijo med dvigom obdavčitve in povečanjem obsega odsvojitev deležev.

ODSVOJITVE DO 31. 12. 2019ODSVOJITEV PO 1. 1. 2020
Obdobje lastništva% obdavčitve% obdavčitve
do 5 let25 %30 %
5 do 10 let15 %
10 do 15 let10 %15 %
15 do 20 let5 %
nad 20 let0 %0 % ???

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto