Regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ do delodajalcev

Mar 11, 2020
3 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Regresni zahtevki do delodajalcev

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Delodajalčeva opustitev dolžnosti izvajanja ukrepov, ki naj zagotovijo varno in zdravo delovno okolje zaposlenih, ima lahko zanj hude posledice.

Poleg zahtevkov za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo s strani samih delavcev za delodajalce posebno tveganje v primeru poškodb oz. bolezni pri delu predstavljajo tudi regresni zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Teh je v zadnjih letih vse več, zneski, ki bremenijo delodajalce, pa so vse višji. Težava je za delodajalce toliko bolj pereča, ker so odškodninski zahtevki ZZZS in ZPIZ praviloma izključeni iz zavarovanja splošne civilne odgovornosti, ki jih sicer nudijo zavarovalnice.

 

Predpostavke odškodninske odgovornosti delodajalcev


ZZZS ima pravico, da od delodajalcev zahteva povrnitev škode, nastale zaradi zagotovitve storitev oz. dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovani osebi, pri kateri je potreba po teh nastala zaradi bolezni ali poškodbe, ki jo je zakrivil njen delodajalec. Z zagotovitvijo pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo zahteva nastanek zavarovalnega primera pri zavarovani osebi (npr. poškodba), je namreč obseg sredstev, zbranih iz prispevkov obveznega zavarovanja, zmanjšan. Skladno s splošnim načelom odškodninskega prava pa velja, da naj škodo povrne tisti, ki je zanjo odgovoren. Vendar pa bosta ZZZS oz. ZPIZ z regresnim zahtevkom uspela šele v primeru, če delodajalec krivdno opusti izvrševanje ukrepov, ki naj zagotovijo varno in zdravo delovno okolje njegovih zaposlenih, in je v sodnem postopku ugotovljeno, da je prav zaradi navedenega njegov zaposleni utrpel okvaro zdravja. Odškodninska odgovornost delodajalca bo tako podana, če bo sodišče ugotovilo, da je zaradi protipravnega ravnanja delodajalca ali zaradi opustitve dolžnostnih ravnanj nastala škoda, ki je v vzročni zvezi z ravnanjem delodajalca in če je delodajalcu mogoče očitati krivdo.

 


Vrste škode ZZZS in ZPIZ


Odškodnina, ki jo ima ZZZS pravico zahtevati, obsega vse stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje ZZZS. Tukaj so lahko vključeni stroški zdravstvenih pregledov in posegov, zdravila, nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela in podobno. Regresni zahtevki ZPIZ pa se po drugi strani običajno nanašajo na stroške, ki so nastali zaradi invalidske upokojitve delavca zaradi poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni, na stroške poklicne rehabilitacije in podobno. Ti stroški nikakor niso majhni in v posameznem primeru redoma znašajo več deset tisoč evrov.

Skladno s splošnim načelom odškodninskega prava pa velja, da naj škodo povrne tisti, ki je zanjo odgovoren.

Zakonska ureditev regresnih zahtevkov ZZZS in ZPIZ ni v neskladju z Ustavo RS


Obravnavana ureditev je bila pred kratkim tudi predmet presoje skladnosti z Ustavo RS. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-181/16 z dne 15. 11. 2018 izpodbijano ureditev regresnih zahtevkov ZZZS in ZPIZ sicer presojalo z vidika svobodne gospodarske pobude, zasebne lastnine in osebnega dostojanstva ter z vidika načel jasnosti in pomenske določljivosti ter enakosti pred zakonom. Ustavno sodišče ni ugotovilo neskladja z Ustavo RS.


Ustavno sodišče je z omenjeno odločbo odpravilo tudi dvom o tem, ali delodajalec nasproti ZZZS odgovarja le v primeru, kadar mu je mogoče očitati hudo malomarnost ali pa se odgovornost nanaša tudi na primere povzročitve škode iz lahke malomarnosti. Nejasnost je po mnenju Državnega sveta – kot predlagatelja presoje ustavnosti relevantnih predpisov – nastala zaradi novele ZZVZZ, ki namesto velike malomarnosti kot obliko krivde po spremembi zakona navaja zgolj malomarnost. Vendar pa po stališču Ustavnega sodišča ne more biti dvoma o tem, da pojem malomarnosti obsega tako veliko (hudo) malomarnost kot tudi navadno (lahko) malomarnost, zato odgovornost delodajalcev tudi nasproti ZZZS ostaja relativno stroga.

 


Odgovornost samostojnih podjetnikov


Zgoraj obravnavana ureditev je lahko zaradi finančnih posledic še posebej neugodna za manjše delodajalce in samostojne podjetnike. Tudi slednji se namreč lahko štejejo za delodajalca in lahko tako kot (večja) podjetja odgovarjajo ZZZS in ZPIZ za škodo, povzročeno zaradi poškodbe delavca pri delu oz. poklicne bolezni. Omeniti pa velja še, da ZZZS oz. ZPIZ regresnega zahtevka ne moreta uveljavljati zoper samozaposleno osebo, če je bil poškodovan ravno podjetnik sam. Pri tem ni pomembno, ali je samozaposleni »delodajalec« ali ne, temveč je bistveno to, da je hkrati tudi zavarovanec in oškodovanec. Drugačna ureditev bi imela za oškodovanca kaznovalni učinek.

Vsaka poškodba še ne pomeni »obsodbe« delodajalca
Za konec velja poudariti, da vsaka poškodba pri delu ali poklicna bolezen še ne pomeni samodejne vnaprejšnje »obsodbe« delodajalca. Delodajalec se bo nasproti regresnim zahtevkom lahko branil tudi tako, da bo uveljavljal znižanje regresnega zahtevka zaradi soprispevka (soodgovornosti) delavca k nastanku škode, kot to sicer velja za primere zahtevkov delavca nasproti delodajalcu. Obstajajo pa tudi drugi načini, kako lahko delodajalec prepreči ali pa vsaj omeji svojo odgovornost za nastalo škodo. Ob tem velja opozoriti, da ni dovolj, da delodajalec delavce samo seznani z ukrepi za varno delo, pač pa mora izvajanje teh ukrepov tudi nadzirati in sankcionirati, predvsem pa mora z vsem svojim ravnanjem na tem področju pri delavcih spodbujati in utrjevati zavest o njihovi pomembnosti. Delavce mora usposabljati za varno in zdravo delo ter jih redno napotiti na zdravstvene preglede.

Delodajalcem zato tudi na tem področju še posebej svetujemo dejavno in preventivno vlogo pri prepoznavanju nevarnosti oz. tveganj pri delu in ustrezno prilagoditev ravnanja v smeri izključitve možnosti za nastanek škodljivih posledic.

V primeru, da kljub vsem izvedenim ukrepom pride do delovne nesreče, morajo delodajalci tako nesrečo takoj prijaviti Inšpektoratu RS za delo, pri čemer se morajo zavedati, da se bosta tako ta dokument kot tudi morebitni interni zapisnik nesreče pri delu lahko kasneje uporabila kot dokaz na sodišču.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto