RAZISKAVA Work&Life Balance 2018/19

Nov 11, 2019
4 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

V naši pisarni večkrat začnemo dan s klepetom ob jutranji kavi. Na hitro uskladimo urnike in naloge, da naše delo poteka bolj tekoče, obvezno pa malo poklepetamo tudi mimo aktualnih delovnih obveznosti. Ko sva pred več kot dvema letoma tako na hitro kofetkali z direktorico Simono Lobnik Ambrožič, sva ugotavljali, kako pomembna je družina. Obe sva imeli v preteklosti nekaj poučnih izkušenj, zaradi katerih sva še toliko bolj z gotovostjo lahko trdili, kako ključno je, da ima delovno okolje razumevanje za družinske obveznosti in udejstvovanje v domačem okolju.

 

Na lastnih primerih sva ugotavljali, kako pomembne učinke ima harmonija med službenim in družinskim življenjem. Pri sebi sva opažali manj stresa, več energije, boljše zdravstveno stanje, višjo samozavest, ki se povezuje z uspešnostjo na obeh področjih, in iz tega izhajajočo učinkovitost. Obe sva ugotavljali, da sva v družinskih interakcijah lahko razvili določene socialne veščine, spretnosti organiziranja časa in nalog ter zaključili, da prav gotovo obstaja povezava med vodstvenimi kompetencami in ravnovesjem med delom in družinskim življenjem.

Lotila sem se pregledovanja elektronskih virov, vendar nisem našla nobene raziskave ali članka, ki bi proučeval povezavo med ravnovesjem med delom in družino ter kompetentnostjo za vodenje. Z navdušenjem smo s sodelavci sprejeli izziv. Po dveh letih snovanja raziskave, zbiranja podatkov in analiziranja smo zelo kvalitetno odgovorili na vprašanja, ki so se porodila pred dvema letoma ob jutranji kavi. Glavne izsledke predstavljam v nadaljevanju.

Kvaliteto ravnovesja med delom in družino merimo skozi konflikte in obogatitve.

 

Kvaliteto ravnovesja med delom in družino smo merili z odsotnostjo konfliktov oziroma prisotnostjo obogatitev iz enega okolja v drugega. Odsotnost konfliktov konkretno pomeni, da obveznosti, ki jih imamo v službi, ne vplivajo na kvaliteto odnosov doma in obratno. Ločimo tri vrste konfliktov: časovni, utrujenost in vedenjski konflikt.

  • Primer časovnega konflikta iz dela na družino je, ko dolgi delovniki odtegnejo dragocen čas, ki bi ga zaposleni sicer preživel z družino.
  • Primer konflikta iz dela na družino zaradi utrujenosti je, ko zaradi velikih odgovornosti in zahtevnih obremenitev posameznik ne more kvalitetno preživeti časa s svojimi bližnjimi. Zaradi izčrpanosti je pogosto odtujen ali pa svoje zasebno življenje prespi.
  • Primer vedenjskega konflikta iz dela na družino je, ko narava dela vsakodnevno zahteva vedenja, ki so v družinskem življenju disfunkcionalna. Oseba, ki je ponotranjila strogo, neomajno in ne čustveno profesionalno držo, utegne biti hladna in pretirano stroga tudi do svojih otrok.

 

Konflikti lahko delujejo v obe smeri: delovno okolje lahko posega v družinske odnose ali pa obveznosti do družine vplivajo na posameznikovo zmožnost opravljanja dela.

Obogatitve na drugi strani se nanašajo na razpoloženja, vedenja in druge kompetence, ki jih lahko razvijamo ter negujemo v družinskem okolju, vendar nas podpirajo tudi pri delovni učinkovitosti. Tudi med obogatitvami ločimo tri vrste: razvoj, razpoloženje in učinkovitost ali osebni kapital.

  • Primer razvojne obogatitve iz družine na delo je sposobnost upravljanja s konflikti in spretnosti pri doseganju kompromisov, katere prenesemo v vodenje sodelavcev.
  • Primer razpoloženjske obogatitve iz družine na delo je nasmeh, ki nam ga na obraz nariše misel na prijetne popoldanske aktivnosti z otroki. Pozitivno naravnanost ob morebitnih nevšečnostih pa nam pomagajo vzdrževati energijske zaloge, ki smo jih napolnili ob jutranji kavi s partnerjem.
  • Primer obogatitve iz družine na delo v obliki učinkovitosti so veščine organiziranja in določanja prioritet. V odnosu do družine in doma imamo mnogo obveznosti in želja. Da bi jih v kar največji meri naslovili ter izpolnili, moramo učinkovito izrabiti čas, ki nam je na voljo. Pomembno je, da prepoznamo, katere aktivnosti so prioritetne, in se dosledno držimo zastavljenega načrta. Navedene vrline pa so še kako pomembne tudi za delovno učinkovitost.

 

Prav tako kot konflikti tudi obogatitve lahko delujejo v obe smeri: iz družine na delovno okolje in iz poslovnega na družinsko življenje.

Vodstvene veščine smo preverjali s kompetenčnim vprašalnikom, ki je vključeval 4 dimenzije vodstvenih kompetenc:

  1. Vodenje skupin in posameznikov: veščine coachinga, vodenja skupin in upravljanja s konflikti.
  2. Doseganje ciljev: usmerjenost v nalogo, načrtovanje in organizacija, analiza problema.
  3. Integriteta.
  4. Čustvena zrelost: prepoznavanje in regulacija čustev, empatija, optimizem in odločnost.

Naši rezultati kažejo, da najnižji nivo konflikta med delom in družino doživljajo vodje iz srednjega nivoja vodenja. Medtem ko sta najvišji in srednji nivo vodenja izenačena glede na obogatitve, ki jih lahko prenašata iz enega okolja v drugega, pa imajo posamezniki iz skupine Drugo najnižje obogatitve.

Rezultati nakazujejo, da ima vodstvena funkcija več sorodnosti z upravljanjem družine v primerjavi z drugimi. Vse tri skupine so poročale o večji obogatitvi iz družine na delo kot obratno.

Nivo vodenja in usklajevnaje dela in družine.
 
Dobri vodje imajo visoke obogatitve in nizek konflikt

Rezultati raziskave kažejo, da so pri napovedovanju vodstvenih kompetenc pomembne predvsem obogatitve. Vodje, ki prinašajo pozitivne vidike iz družinskega okolja v poslovno, so uspešnejši pri vodenju skupin in posameznikov, uspešnejši so pri doseganju ciljev in kažejo višji nivo integritete ter čustvene zrelosti.
Pokazale so se tudi razlike med spoloma. Ženske so poročale o nižji stopnji konflikta iz smeri delo na družino kot tudi o nižjem konfliktu iz smeri družina na delo. Sočasno doživljajo višje obogatitve v obe smeri.

Na koncu smo udeležence razdelili v štiri skupine: 1) osebe, ki doživljajo nizek konflikt in nizko obogatitev, 2) osebe, ki doživljajo nizko obogatitev in visok konflikt, 3) osebe, ki doživljajo visoko obogatitev in nizek konflikt, ter 4) osebe, ki doživljajo visoko obogatitev in visok konflikt. Primerjava med skupinami je dokončno potrdila, da najvišje vrednosti vodstvenih kompetenc zasedajo tisti, ki doživljajo visoko obogatitev in nizek konflikt.

 

 

 

 
Zaključek

V sklopu projekta Work&Life balance smo se lotili raziskave, ki je prva tovrstna pri nas in morebiti tudi v svetu. S projektom želimo opozoriti, kako pomembno je ravnovesje med delom in družino. Nenazadnje smo lahko zaradi kvalitetnega družinskega udejstvovanja celo bolj uspešni na delovnem področju, kar še posebej velja za vodilne kadre. S tem motivom bomo z raziskavo nadaljevali tudi v prihodnje in dolgoročno spremljali dogajanje v podjetjih in med vodstvenim kadrom. Z izsledki raziskav želimo motivirati ključne posameznike, da dosledno skrbijo za lastno ravnovesje med poslovnim in družinskim življenjem ter da to podpirajo in spodbujajo pri svojih zaposlenih.

Analizo podatkov je pripravil Center za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost CePSI.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto