Impresivna terenskost kupeja: Audi Q8 50 TDI Quattro

Jan 15, 2019
3 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Novi Audi je nenavadna pojava, impresiven in že na pogled mogočen avtomobil. Ampak predvsem za tiste, ki zelo natančno vedo, kaj hočejo in želijo. Avto za tiste torej, ki želijo premijskost in mogočnost, a jim je A8 preveč vsakdanji ter SUV Q7 preveč okoren in čokat, premalo eleganten. V to nišo pade natančno Q8.

 

Ko je voznik enkrat v kabini (do koder mora zadnjico nekoliko pridvigniti), je v zelo prijetnem okolju. Gre namreč za filigransko in z veliko ljubezni do podrobnosti urejeno kabino nove generacije največjih Audijev. Kar je seveda odlično. Digitalizirana instrumentna plošča je zdaj že obvezna in njena prilagodljivost je razveseljiva, terja pa malce časa in preskušanja, ampak potem zna to voznik ceniti. In majhen ter spodaj prirezan volan morda bolj spada v kakšen RS-model, toda tukaj je vendarle v pravem okolju. Tudi široka konzola in osrednji zaslon (oba) sta enaka, spet – le s komunikacijo z dotikom. In zato je na obeh steklenih površinah pač vedno dovolj prstnih odtisov. Tega izbirčni lastniki morda ne marajo najbolj, saj sledovi prstov niso v skladu z urejenostjo in premijskimi materiali. Ampak vse drugo je natanko tako, kot si to voznik želi in predstavlja – urejeno. Udobni in prilagodljivi sedeži, prostornost, preglednost in vrhunska ergonomija. Brez skrbi, tudi potniki zadaj ne čutijo kupejevske zasnove, saj je prostora res dovolj, pa tudi 605 litrov prtljažnika bi moralo zadostovati.

Med vožnjo je najbolj impresiven del zračno podvozje, ki z lahkoto opravi z neravninami.

 

Ne glede na gonjo proti dizlom tukaj to ne bi smelo motiti nikogar. Vsaj ne zaradi zvoka ali tresljajev, saj je notranjost izredno zvočno zatesnjena (testni primerek je imel še doplačljivo dodatno akustično zatesnjeno vetrobransko steklo), dizelskih drobnih tresljajev pa praktično ni. Hkrati pa TDI in osemstopenjski menjalnik sobivata predvsem zelo harmonično – vsaj dokler je dogajanje predvidljivo in poudarjeno udobno. Med mestnimi vožnjami je navora in moči (predvsem prvega) več kot dovolj, menjalnik deluje nezaznavno, podvozje pa – seveda je govora o zračnem vzmetenju in prilagodljivih blažilcih (Air suspension), pa zmore čuda. Ne glede na ogromne 22-palčne pnevmatike s skromnim presekom 40. Sistemu namreč uspe učinkovito zgladiti neravnine, ki kar izginejo – praktično vse, razen tistih kratkih in zaporednih, ki vsaj malo pokažejo, da takšne pnevmatike pač zahtevajo vsaj nekaj malega kompromisa.
Voznik lahko sicer prilagaja kup parametrov, med temi tudi višino od tal, čvrstost blaženja in vzmetenja, odzivnost motorja in menjalnika … Ampak na koncu sem se večidel vozil v načinu Sport, le podvozje sem nastavil na udobno (Comfort).

 

TEHNIČNI PODATKI
MotorŠestvaljnik, vrstni, 2.967 ccm, turbodizel
CO2178 g/km
Moč210 kW (286 KM) od 3.500 do 4.000 vrt./min
Navor600 Nm od 2.250 do 3.250 vrt./min
Zmogljivosti6,3 s (0-100 km/h), 245 km/h
Teža2220 kg (95 kW/tono)
Mere499/168/169 cm (d/š/v)
Osnovna cena83.400 EUR
 
Ocena: štiri zvezdice in pol

+ Impresivnost, izdelava in materiali, pogon
Teža, odzivnost menjalnika

 

Volanski mehanizem je sicer pri počasnejši (ne počasni) vožnji preveč intenzivno ojačan, sterilno mehkoben in menjalnik deluje zaspano, še zlasti, ko se je treba odzvati hitro. V programu Sport je tako vsaj malce bolj napet in odziven. Ampak ko se je treba hitro odzvati v križišču in speljati, je menjalnikova ‘minuta za razmislek’ moteča. Ta čudna logika načenja živce tudi med tekočo vožnjo med zavoji. Da ne bo pomote – dobri dve toni na cesti in med zavoji ni mačji kašelj in podvozje izredno dobro podpira bočne sile, ki delujejo na karoserijo, celo tako zelo, da sem začel tipati, kje so vendar meje oprijema tega kolosa, saj pretiravanje pri tako velikem in težkem modelu komajda pušča možnost popravkov.

Notranjost ima vse značilnosti Audijev zadnje generacije. Odlični materiali in obdelava – žal tudi očitni sledovi prstov na zaslonu.

 

Svoje doda še štirikolesno krmiljenje, tako da je okretnost res zavidljiva. Tudi pogon je eden od bolj proaktivnih, saj sem brez težav dodajal plin tam, kjer bi sicer prednja os podobnih modelov že zdavnaj rila proti zunanjemu robu. Novi samozaporni diferencial prenese tudi do 85 odstotkov na zadnji par, kar je pri pospeševanju čutiti na bolj ubogljivem zadku. Ampak spet je nadležna tista samovoljnost menjalnika, ko se tik pred vrhom zavoja in ob začetku pospeševanja odloči, da bo razmislil – in potem prestavi za stopnjo ali dve nižje – ter tako prekine tok navora.

V tem primeru pomagajo obvolanske prestavne ročke, s katerimi voznik nadzira menjalnik. In tako se lahko v vsakem trenutku zanese na tisti zapeljiv val navora, ki sune dvotonski Q8 naprej tako odločno, kot bi bil privezan na nevidno gumijasto zanko …

 

Fotografije: Jure Kralj

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto