Je zajtrk res najpomembnejši obrok v dnevu?

Mar 02, 2019
3 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Bolj pomembno vprašanje je, kakšen naj bo zajtrk.
Zajtrk ni nič manj ali bolj pomemben kot drugi obroki v dnevu

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

»Zajtrk je najpomembnejši obrok v dnevu,« je že desetletja univerzalni napotek prehranskih strokovnjakov vsega sveta. Izboljšal naj bi kognitivne funkcije, spodbudil delovanje metabolizma, celo pomagal pri vzdrževanju primerne in izgubi odvečne telesne teže. Vse našteto lahko seveda drži, a v tem primeru si moramo zastaviti povsem drugačno vprašanje: »Kakšen zajtrk bo ugodno vplival na naše psihofizično zdravje«?


Osnovni namen zajtrka naj bi bil prekiniti post, ki se odvija med spanjem, saj ponoči ne jemo. Angleška beseda »breakfast« pomeni namreč točno to: »to break fast« (razbiti post). Z jutranjim obrokom dovedemo telesu energijo za vsesplošno delovanje ter kognitivno in fizično delo. Vendar nismo vsi ljudje enaki, saj imamo različne bioritme, prav tako ne opravljamo vsi istega dela ter nimamo enakih energijskih in hranilnih potreb. Drži dejstvo, da lahko z uravnoteženim zajtrkom lažje pokrijemo energijske in hranilne potrebe organizma in preprosto povedano, vnesemo večje količine snovi, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje, kot če bi zajtrk izpustili. Prav tako raziskovalci opažajo, da naj bi bili ljudje, ki zajtrkujejo, bolj zdravi in manj debeli, a te trditve ne moremo pripisati izključno zajtrkovanju, temveč opazki, da imajo tovrstni ljudje bolj zdrav življenjski slog, saj se več gibljejo, manj kadijo in pijejo ter izbirajo živila, ki vsebujejo več vlaknin ter drugih mikro hranil.


Glede dileme, ali je zajtrk pomemben ali ne za določenega posameznika, odgovor ni tako preprost in je odvisen od številnih »če-jev«: če zjutraj nismo lačni in zajtrk preskočimo ter v preostalem delu dneva vnesemo dovolj hranilno in energijsko bogate hrane, s katero vzdržujemo dobro počutje in primerno telesno težo, potem preskakovanje zajtrk najbrž ne bo težava. Seveda se omenjeni »če« nanaša tudi na možnost, da zaradi izpuščenega zajtrka potem zaužijemo pet čokoladnih piškotov ob prvi kavici, kar seveda ni dobra izbira in bi bilo bolje pojesti zajtrk. Prav tako obstaja možnost, da se zaradi izpuščenega zajtrka ob naslednjem, svojem prvem obroku, prenajemo in zaužijemo bolj »kalorično« kosilo, kot bi ga v primeru zajtrkovanja. Vseeno pa to ne pomeni, da se bomo ob preskakovanju zajtrka »zagotovo zredili«, če bomo v preostalem delu dneva jedli uravnotežene in zmerne obroke, pripravljene iz osnovnih živil, prej nasprotno.


A če smo zjutraj lačni in začutimo lakoto ter opazimo pomanjkanje energije in slabšo delovno produkcijo zaradi izpuščanja zajtrka, je le-ta vsekakor priporočljiv. Prav tako je zajtrk priporočljiv za ljudi, ki opravljajo težja fizična dela, predvsem pa za otroke, ki potrebujejo hranila za rast in razvoj. Uravnotežen zajtrk spodbuja kognitivne funkcije, kot sta spomin in zbranost tako pri otrocih kot pri odraslih. Dober, a smiselno sestavljen zajtrk bo tudi odlična izbira, če bomo v dopoldanskih urah opravili težji trening.

Povzetek je torej naslednji: zajtrk ni nič manj ali bolj pomemben kot drugi obroki v dnevu, opcionalen, a za večje število ljudi priporočljiv. Pomembno je namreč, kakšna živila uživamo čez cel dan in kakšno je naše energijsko ravnovesje, torej, ali vzdržujemo primerno telesno težo.

Marina Zakič

Bolj kot o zajtrku bi se morda morali spraševati o večerji, saj je naš nadzor krvnega sladkorja najboljši zjutraj, medtem ko je v večernih urah »bolj ranljiv«. Ljudje, ki obilno večerjajo pozno in večerji dodajo še sladka živila, imajo povečane možnosti za pojav kardiovaskularnih obolenj in diabetesa.


Bolj pomembno vprašanje je, kakšen naj bo zajtrk. Predvsem je pomembno, da za zajtrk zaužijemo zadostno količino beljakovin in poskrbimo za počasen porast krvnega sladkorja. Beljakovinsko bogat zajtrk naj tako vključuje jajca, mleko in mlečne izdelke, kot so sir, skuta, jogurt in kefir, tudi ribe so lahko del zajtrka. Odlični beljakovinski dodatki bodo tudi oreščki in semena. Za počasen porast krvnega sladkorja pa naj poskrbijo razne vrste kruha iz polnovrednih mok (ovseni, pirin, polnozrnati …), ovseni ali podobni kosmiči, ki ne vsebujejo veliko dodanega sladkorja, odličen dodatek ogljikovih hidratov s hranili pa bo tudi sadje, ki ga, če že zajtrkujete, ne jejte samostojno, ampak mu dodajte vsaj kakšno skuto in jogurt ter pest oreščkov. Za izredno zaposlene, ki jim zjutraj vseeno kruli v želodcu, pa bodo dobra izbira tudi beljakovine v prahu. Odsvetovala pa bi uživanje raznih sladkih kosmičev in kašic, sadnih jogurtov in čokoladnih namazov, ki predvsem pri otrocih povzročajo hiter porast krvnega sladkorja in posledično previsok vnos sladkorja v dnevu. Če že imate radi sladek zajtrk, si lahko občasno privoščite tudi kruh z medom ali marmelado, a takšnemu obroku obvezno dodajte zadostno količino beljakovin, četudi samo v obliki kozarca mleka.


Predvsem pa imejte v mislih naslednje: »kaj« vnašate v svoje telo, bo imelo skoraj v večini primerov prioriteto nad tem »kdaj«.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto