Oblikovanje za prihodnost

Dec 20, 2019
3 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Trajnostno oblikovanje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

KAKO LAHKO REŠIMO SVET S TRAJNOSTNIM GRAFIČNIM OBLIKOVANJEM?

Za grafičnega oblikovalca ni lepšega občutka, ko dobi na mizo težko pričakovani izdelek, na katerem je delal dalj časa. Priznam, da vsakič tudi sama dobesedno planem po reviji, ki je sveže dostavljena iz tiskarne. Vzamem si nekaj trenutkov, da jo počasi prelistam, začutim teksturo papirja in vdihnem njene vonjave.

Papir že stoletja prikazuje našo ustvarjalnost, kljub temu pa še vedno številni od nas oblikujemo za svet, ki več ne obstaja. To je svet, ki verjame, da so viri neomejeni, da je plenjenje planeta brez posledic in da odpadki, ki nastanejo, preprosto izginejo. Frustracija grafičnih oblikovalcev pogosto izhaja iz dejstva, da nimajo neposrednega nadzora nad vodenjem tiskarn, koliko se poseka lesa ali kaj postanejo končni proizvodi po distribuciji. Oblikovalci so se navadili tudi na izpolnjevanje kratkih rokov in to po navadi pomeni, da ne razmišljajo o najboljšem sistemu, s katerim bi integrirali trajnost v projekt.

Toda kaj pomeni biti trajnosten? Trajnost je sistemski izraz, ki pomeni »načelo, da se potrebe današnje generacije, predvsem z vidika surovin, energije in varovanja okolja, zadovoljujejo tako, da ne bodo ogrožale zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij«. Trajnostno oblikovanje se torej nanaša na oblikovalski proces, ki integrira okolju prijazen pristop, ozirajoč se na naravne vire energije. Ker grafično oblikovanje predstavlja glavno vizualno, komunikacijsko in marketinško orodje za različne industrije, je ta vloga po doseganju trajnostni še bolj pomembna. V razmislek sodijo materiali, barvila, papir, digitalne domene in oblikovanje samo po sebi.

Kaj bi torej lahko naredili, da bi dosegli trajnost v grafičnih projektih? Za tiste, ki ne poznajo odgovora na to vprašanje, je morda čas, da to ugotovimo.

Številni od nas še vedno oblikujemo za svet, ki več ne obstaja. To je svet, ki verjame, da so viri neomejeni, da je plenjenje planeta brez posledic in da odpadki, ki nastanejo, preprosto izginejo.

Katja Zakelšek
ODGOVOR JE V SKRBNEM NAČRTOVANJU

Postanimo boljši pri načrtovanju! To lahko storimo tako, da začnemo razmišljati pri koncu celotnega procesa izdelave in ne na začetku. Razmislimo o načinu dostave izdelka, o produkciji in dejanski uporabi. Celoten postopek naj se prilagodi notranjim dejavnikom (kot so npr. tehnike tiskanja, zmanjšanje količine papirja, črnila ali premika k digitalni rešitvi) in prav tako zunanjim tehnikam (prevoz, ogljikovi izpusti). To vnaprejšnje razumevanje procesa izdelave nam lahko pomaga, da na koncu prihranimo dragoceno energijo in vire.

PAMETNA UPORABA PAPIRJA

Kljub delni preusmeritvi k digitalnosti, tu govorimo o e-poštah, e-knjigah in digitalnem oglaševanju, so tiskani materiali še vedno velik del grafičnega oblikovanja. Ti pa povzročajo povečano porabo papirja, s tem pa se izvaja pritisk na naravno okolje, gozd. Zmanjšanje uporabe in porabe papirja je tako najtežja naloga za grafične oblikovalce, ki jo od nas zahteva trajnost. Vendar brez strahu, rešitev lahko najdemo tudi v zamenjavi papirja. Recikliran papir ali papir s FSC- oziroma PEFC-certifikatom, papir, izdelan z obnovljivimi viri energije (vetrovna, sončna, geotermalna), ali celo nekoliko bolj nenavaden papir iz odpadnih vlaken pšenične in riževe slame, bambusa, bombaža in konoplje so možna izbira.

TISKARSKA BARVILA IN TEŽKE KOVINE

Barvila lahko vsebujejo težke toksične kovine, kot so svinec, krom, baker in živo srebro, nekatera pa celo strupene hlapne snovi VOC, ki prispevajo h globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam. Samo za občutek – VOC-emisije lahko skupaj z avtomobilskimi izpušnimi plini tvorijo fotokemični smog. Da bi zmanjšali onesnaženje s tiskarskimi črnili, je priporočena izbira črnila brez škodljivih snovi, projekte pa pred tiskom v predogled pošiljajmo le prek e-pošte, da se izognemo nepotrebnemu tiskanju.

PROIZVAJAMO CO2, KO BRSKAMO PO INTERNETU?

Vpliv težke industrije, kmetijstva in proizvodnje na okolje je lahko razumeti, ljudje pa običajno pozabimo na vpliv digitalnega sveta na okolje. Digitalni dizajn z veliko porabo elektrike, ki je potrebna za delovanje interneta in strežnikov, pripomore k podnebnim spremembam. Po drugi strani se aplikacije, nameščene na naših pametnih telefonih, prepogosto razvijejo v naglici, da bi jih lahko hitro dali na trg. Optimizacije je malo; baterije naprav se zato izpraznijo v samo enem dnevu in jih je treba prepogosto dopolnjevati. Težave lahko omilimo tako, da oblikujemo tako, da zmanjšamo prenose podatkov – oblikujemo »lažje« strani, smo pazljivi pri nalaganju videoposnetkov ali se odločimo za zeleno spletno gostovanje.

Posla na mrtvem planetu pač ni moč udejanjati

David Brower (okoljska fundacija Sierra Club)

Strinjamo se lahko z izjavo Davida Browerja (okoljska fundacija Sierra Club), ki je dejal, da posla na mrtvem planetu pač ni moč udejanjati. Tako politika, podjetja kot tudi mi, grafični oblikovalci, si bomo morali bolj prizadevati k ustvarjanju trajnostnega sistema izdelave, uporabi trajnostnih materialov in distribuciji. V uredništvu revije Direktor bomo te nasvete nedvomno poizkušali upoštevati, korak za korakom. Za začetek bomo z zmanjšanimi izdajami tiskane revije Direktor več energije usmerili v spletno različico, kamor se bodo bralci lahko vsakič znova vračali k dobri vsebini.

Članek je izšel v tiskani izdaji revije Direktor št. 43/zima 2019.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto