Bolj uspešni zaradi mednarodnih izkušenj?

Feb 05, 2020
4 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Dr. Alenka Flander
Alenka Flander, CMEPIUS
Dr. Alenka Flander. Foro: Arhiv CMEPIUS

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Dr. Alenka Flander, diplomirana inženirka elektrotehnike in doktorica političnih znanosti, že 9 let uspešno krmari javni zavod Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Kot direktorica se je vedno zavzemala za uspešne mednarodne programe sodelovanja, s katerimi udeleženci pridobijo dragocene kompetence za nadaljnji osebni in poklicni razvoj, prav tako velik poudarek daje nenehnemu vlaganju v svoje zaposlene. Pravi, da morajo biti v tako mednarodno vpeti instituciji predani stalnemu razvoju in napredku, saj so le na tak način lahko vzor in primer dobre prakse. Pri tem tudi njim, kot vsem udeležencem mednarodnih aktivnosti, pomaga povezovanje in izmenjava izkušenj s kolegi iz tujine.

Zakaj so programi, ki jih ponujate v CMEPIUS-u, pomembni za našo družbo, za poklicno pot posameznika?

Možnosti in priložnosti, ki jih ponujajo EU-programi, so nedvomno pomembne za razvoj kompetenc posameznikov: učencev, dijakov, študentov, učiteljev, ravnateljev. Podatki kažejo, da večina mladih, ki je bila na študiju ali praksi v tujini, meni, da so izboljšali svoje tehnične, medosebne in medkulturne spretnosti in kompetence. Povečali so raven samozaupanja, sposobnost doseganja zastavljenih ciljev, bolj so družbeno in kulturno odprti. Vse navedeno je izboljšalo njihove zaposlitvene možnosti. Glede na dostopne podatke jih okoli 10 % na podlagi teh izkušenj ustanovi svoja podjetja, kar tri četrtine pa o tej možnosti razmišlja. To kaže, da mednarodno sodelovanje razvija tudi podjetnost in inovativnost. Izkušnje iz tujine mladim pomagajo, da dobijo bolj jasno idejo, kaj želijo v življenju početi. Številni temu po vrnitvi domov prilagodijo svoje izobraževanje. Rezultati raziskave Evropske komisije so pokazali, da so mladi z mednarodnimi izkušnjami tudi bolj zadovoljni s svojimi zaposlitvami. Prav tako so bolj odprti za delovno mobilnost oziroma mednarodno kariero.

V kakšni meri posamezniki izkoriščajo takšne programe?

V različnih oblikah mednarodnega sodelovanja, ki jih pokrivamo v CMEPIUS-u, je do sedaj sodelovalo že več kot 80 % vseh slovenskih osnovnih in skoraj vse (97 %) srednje šole. V mednarodne izmenjave je bilo vključenih že več kot 15.500 učencev in dijakov, nekaj manj kot 7.500 učiteljev, strokovnih delavcev in ravnateljev ter več kot 28.500 študentov. V ta namen je Slovenija iz Evrope od 2014 do 2020 počrpala 118 milijonov evrov. Mednarodno sodelovanje torej ni več nekaj butičnega, ampak je možnost in priložnost za vse, ki to želijo.

Na katerih področjih lahko mednarodno sodelovanje pomaga dvigniti kakovost slovenskega izobraževalnega sistema ter posledično kakovost kadrov v različnih sferah delovanja?

Tako naše (CMEPIUS) kot evropske evalvacije učinkov kažejo, da tovrstne aktivnosti prispevajo tako k že naštetim kompetencam kot tudi k razvoju drugih kompetenc na področju osebnostne rasti in razvoja. Sem, na primer, spadajo samostojnost, zanesljivost, sposobnost prilagajanja novim situacijam, samoiniciativnost in odgovornost. Te kompetence so tudi z vidika delodajalcev ocenjene kot pomembnejše za uspešne zaposlene. Tovrstne kompetence se ne krepijo zgolj pri mladih (učencih, dijakih in študentih), ampak tudi pri zaposlenih na področju izobraževanja (učiteljih, ravnateljih). Učitelji, ki sodelujejo s kolegi iz drugih držav, so veliko bolj odprti in tolerantni, uvajajo nove oblike in načine dela. Mednarodno sodelovanje se odraža tudi v širini njihovega razmišljanja in dela.

Ni nas treba biti strah t. i. bega možganov, če mladim le znamo ponuditi ustrezne možnosti in priložnosti za zaposlitev, življenje in razvoj.

Dr. Alenka Flander
To pa verjetno pozitivno prispeva tudi k razvoju naših izobraževalnih institucij?

Tako je. Krepijo in razvijajo se tudi te institucije, predvsem tiste, ki uporabljajo mednarodno sodelovanje kot pot do višje kakovosti učenja in poučevanja – predvsem s prenosom tujih praks. Ena večjih dodanih vrednosti mednarodnega sodelovanja je tudi objektiven pogled na stanje v Sloveniji. Ko se mladi ali odrasli vrnejo domov, prepoznajo številne dobre lastnosti, prednosti ter kakovost življenja in dela pri nas, ki so nam pogosto samoumevne. Te pogosto prej kot mi sami prepoznajo tuji udeleženci, ki pridejo v Slovenijo. Zato nas ni treba biti strah t. i. bega možganov, če mladim le znamo ponuditi ustrezne možnosti in priložnosti za zaposlitev, življenje in razvoj.

Mednarodno sodelovanje ne pomeni zgolj tistih, ki odhajajo na študij ali prakso v tujino, ampak tudi k nam prihaja veliko tujih študentov in dijakov. Kje je tu dodana vrednost za Slovenijo?

Dodana vrednost za naše izobraževalne institucije je nedvomno t. i. »internacionalizacija doma« – možnost za vse, ki ostajajo doma (in ti so še vedno v večini), da spoznajo druge kulture, načine sodelovanja in dela, kar je v današnjem globalnem svetu postalo nuja. Poleg teh »mehkih« učinkov pa smo v CMEPIUS-u po metodologiji, ki so jo razvili avstrijski kolegi Erasmus+ agencije v sodelovanju z inštitutom IHS z Dunaja, želeli oceniti še ekonomske učinke udeležencev teh izmenjav iz tujine; predvsem vpliv na bruto dodano vrednost (BDV), stopnjo zaposlitve in davčne prihodke. Raziskava je pokazala, da naj bi udeleženci teh programov, ki so bili pri nas v 2018, za bivanje v Sloveniji porabili 11,4 milijona evrov. Ob upoštevanju dejstva, da posamezniki iz Slovenije z odhajanjem v tujino manj prispevajo k potrošnji pri nas, ter drugih parametrov je dejanski učinek mednarodne mobilnosti v Sloveniji v 2018 na domačo BDV znašal 7,8 milijona evrov. Ta BDV podpira 194 delovnih mest pri nas. Davčni učinki na davčno donosnost znesejo 3,1 milijona evrov v davkih in prispevkih za socialno varstvo.

Kateri so za vas največji izzivi vodenja javne organizacije, kot je CMEPIUS?

Izzive institucij javnega sektorja vidim v pomanjkanju ciljnega vodenja, smernic razvoja in delovanja ter splošnem prepričanju, da se nič ne da narediti v javni upravi. Dejstvo je, da so tudi v javni upravi na voljo določeni mehanizmi, kako nagraditi zavzete, razvojno naravnane sodelavce. Da bi to dosegli, so potrebna jasna merila. Prav tukaj so ključne kompetence vodenja. Morebiti je v javnem sektorju to še celo bolj pomembno kot v zasebnem, saj so v javnem sektorju možnosti finančnega nagrajevanja omejene. Je pa treba v prihodnost zazrte sodelavce motivirati z ustrezno povratno informacijo, prepoznavanjem njihove zavzetosti in dajanjem priložnosti za osebni in strokovni razvoj.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto