V pričakovanju digitalnega davka

Feb 17, 2020
4 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

V pričakovanju digitalnega davka - PwC
Digitalni davek

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Digitalni giganti, kot so Facebook, Uber in Airbnb, svoje dejavnosti opravljajo prek digitalnih kanalov, brez konkretne fizične prisotnosti v posamezni državi članici, zaradi česar korenito premikajo meje notranjega trga EU.
S tem namreč zlahka zaobidejo obstoječa davčna pravila, v skladu s katerimi ima posamezna država pravno podlago za obdavčitev praviloma le, kadar je podjetje fizično prisotno v tej državi. Ta neusklajenost in dejstvo, da podjetja z digitalnimi storitvami ustvarjajo dohodek večinoma iz neopredmetenih sredstev, vodijo k neobdavčitvi dobička iz takšnih dejavnosti. Veljavna davčna regulativa tako nepravično privilegira digitalna podjetja v primerjavi s tradicionalno ustanovljenimi podjetji. Na področju obdavčitve digitalne ekonomije je zato prišel čas za novo, učinkovitejšo ureditev.
Trenutna nepravičnost davčne politike EU

Obstoječa davčna pravila izvirajo z začetka 20. stoletja in so bila implementirana v duhu takratnega gospodarskega prostora, ko se je poslovanje podjetja lahko merilo prek fizične prisotnosti v državi. Merilo fizične prisotnosti je izpolnjeno, če ima podjetje v zadevni državi sedež ali v tej državi posluje prek poslovne enote. [1] Vendar je jasno, da se je gospodarski prostor od takrat korenito spremenil. Razsežnosti, ki jih imajo digitalni giganti, so neskončne. Vsak dan se več kot 2 milijardi ljudi prijavi na socialno omrežje Facebook[2], več kot 2 milijona ljudi rezervira počitniško nastanitev prek platforme Airbnb[3] in približno 5 milijonov ljudi koristi storitve taksi službe največjega taksi-podjetja na svetu, Uberja. [4]

Zaradi neučinkovite ureditve davčne politike ta podjetja prispevajo v proračune bistveno nižji davek kot tradicionalna podjetja. Evropska komisija ocenjuje, da so digitalna podjetja v povprečju efektivno obdavčena enkrat manj kot tradicionalno ustanovljena podjetja.[5]

Evropska komisija ocenjuje, da so digitalna podjetja v povprečju efektivno obdavčena enkrat manj kot tradicionalno ustanovljena podjetja.

Prispevek uporabnikov h generiranju prihodkov digitalnih podjetij

Digitalna podjetja svoje prihodke generirajo brez fizične prisotnosti, poleg tega njihovo največjo ekonomsko vrednost ustvarjajo njihovi uporabniki. To jim uspeva na podlagi pridobivanja osebnih podatkov uporabnikov v zameno za ponujanja svojih vsebin in storitev na njihovi platformi. Ti podatki so uporabljeni za ciljno oglaševanje izdelkov in storitev, kar pomeni, da digitalna podjetja ustvarjajo dodatno vrednost s pomočjo kombinacije različnih algoritmov, uporabniških podatkov in prodajnih funkcij (t. i. »know-how« koncept).[6] 

V praksi to pomeni, da dobički digitalnih podjetij, ustvarjeni iz ciljnega oglaševanja, niso obdavčeni v državi uporabnika, torej tistega, ki ustvarja dodatno vrednost, temveč v državi, kjer so bili algoritmi oglaševanja razviti.

Pobuda za spremembo davčne politike EU

Evropska komisija je marca 2018 pripravila predloga dveh direktiv (o splošnem digitalnem davku in začasnem davku na določene digitalne storitve), ki bi morala biti sprejeta s soglasjem vseh držav članic, da bi stopila v veljavo. Kljub volji držav članic EU za ureditev zadevnega davčnega področja do konsenza ni prišlo. Vendar se vse delegacije strinjajo, da bi si morali prizadevati za dogovor o globalni rešitvi na področju davkov v digitaliziranem gospodarstvu do leta 2020 na ravni OECD.[7]  Rešitev na globalni ravni zagovarjajo določene države tudi iz razloga, ker bi uvedba digitalnega gospodarstva najverjetneje pomenila poslabšanje odnosov z ZDA, od koder izvirajo digitalni giganti.

Predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo vsebuje pomemben vsebinski preobrat glede na dosedanji model obdavčenja. Na novo določa kazalnike za pomembno prisotnost, z namenom, da se zaščiti pravica držav članic do obdavčitve ter podajo načela za pripisovanje dobička digitalnemu gospodarstvu, s čimer je mogoče zajeti tudi dobičke, ki se opirajo na neopredmetena sredstva.

Poslovna enota obstaja, če obstaja pomembna digitalna prisotnost, prek katere v celoti ali delno poteka poslovanje digitalnega podjetja. V državi članici je pomembna digitalna prisotnost, če so doseženi naslednji pragovi za zgoraj navedena merila (4. člen):

  • prihodki v posamezni jurisdikciji presegajo 7.000.000,00 EUR v davčnem obdobju,
  • več kot 100.000 uporabnikov v državi članici v davčnem obdobju ali
  • je sklenjenih več kot 3000 poslovnih pogodb za digitalne storitve.

 

Pravila o dobičkih, ki se lahko pripišejo pomembni digitalni prisotnosti, temeljijo na trenutnem okvirju, ki se uporablja za stalne poslovne enote (5. člen). Zajema torej dobičke, ki bi jih ta zaslužila prek nekaterih pomembnih gospodarskih dejavnosti, ki se izvajajo prek digitalnega vmesnika, zlasti pri poslovanju z drugimi deli podjetja, če bi bilo to ločeno in neodvisno podjetje, ki bi izvajalo enake ali podobne dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji, ob upoštevanju uporabljenih sredstev, opravljenih funkcij in prevzetih tveganj. Pri tem pa je treba zadevni okvir prilagoditi tako, da bo dejansko odražal, kako se ustvari vrednost, t.j. dejavnosti, ki jih podjetje izvaja prek digitalnega vmesnika, povezanega s podatki in uporabniki, obravnavati kot gospodarsko pomembne funkcije za pripisovanje ekonomskega lastništva sredstev in tveganj pomembni digitalni prisotnosti. Pripisovanje dobičkov bi tako moralo upoštevati tudi izkoriščanje neopredmetenih sredstev pri izvajanju gospodarsko pomembnih dejavnosti v okviru digitalne prisotnosti.[8]

Prihodnost obdavčitve digitalnih podjetij

Zaradi pomanjkanja davčne regulacije so določene države že začele spreminjati svojo davčno zakonodajo. Kot prva je davek na digitalne storitve uvedla Francija, ki bo obdavčila podjetja s prihodki, višjimi od 750 milijonov, če je več kot 25 milijonov prihodkov ustvarjenih v Franciji. O uvedbi podobnega davka razmišljajo še Španija, Italija in Belgija.

Vlada Republike Slovenije je na 20. redni seji dne 20. 6. 2019 poudarila, da Ministrstvo za finance dejavno spremlja tako dogajanje v zvezi z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva kot tudi namere drugih držav članic EU glede obdavčitve digitalnega gospodarstva. Glede na predlagani sklep Odbora za finance o uvedbi digitalnega davka bo finančno ministrstvo začelo s potrebnimi dejavnostmi za pripravo predloga zakona za uvedbo davka na digitalne storitve.[10] Ustrezno zakonodajo naj bi pripravili do konca leta z namenom, da se davek uvede do konca septembra 2020.[11] 

Zaključek

Enotna ureditev obdavčitve digitalnega gospodarstva bi preprečila drobitev trga EU in izkrivljanje konkurence. A zaradi nezmožnosti dogovora so nekatere države članice same začele urejati zadevno področje. Vendar zgodbe o skupni rešitvi še ni konec. Trenutno so pričakovanja usmerjena v OECD in dogovor o rešitvi na globalni ravni, za katero je tudi Evropska komisija poudarila, da je najbolj zaželena.

VIRI:

[1] Ocena učinka Evropske komisije o obdavčitvi digitalne ekonomije, delovni dokument, dostopno na: https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/fair_taxation_digital_economy_ia_21032018.pdf (15. 10. 2019).

[2] Dostopno na: https://www.internetlivestats.com/ (15. 10. 2019).

[3] Dostopno na: https://expandedramblings.com/index.php/airbnb-statistics/ (15. 10. 2019).

[4] Dostopno na: https://muchneeded.com/uber-statistics/(15. 10. 2019).

[5] Izjava Evropske komisije za javnost o obdavčitvi digitalne ekonomije, dostopno na: https://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-18-2141_en.htm (15. 10. 2019).

[6] Ocena učinka Evropske komisije o obdavčitvi digitalne ekonomije, delovni dokument, dostopno na: https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/fair_taxation_digital_economy_ia_21032018.pdf (15. 10. 2019).

[7] Predlog Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalno oglaševanje za prihodke od opravljanja storitev digitalnega oglaševanja – politični dogovor z dne 1. 3. 2019, str. 3.​

[8] Predlog Direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo COM (2018) 147, 21. 3. 2018, predlog direktive (členi 2.–5.).

[9] Glej tudi: https://www.rtvslo.si/svet/francija-kot-prva-drzava-eu-ja-obdavcuje-google-in-facebook/494255, 8. 10. 2019.

[10] 36. redna seja Vlade RS, sporočilo za javnost, str. 16., dostopno na: https://www.gov.si/novice/2019-06-20-36-redna-seja-vlade-republike-slovenije/ (15. 10. 2019),

[11] Andrej Bertoncelj, Minister za Finance v Reviji Mladina, dostopno na: https://www.mladina.si/192093/andrej-bertoncelj-minister-za-finance-vse-analize-kazejo-da-je-v-sloveniji-delo-prevec-obremenjen/ (15. 10. 2019).​

Avtorici članka sta mag. Maja Malašević, univ. dipl. pravnica, in Sandra Zec, mag. prava, PwC SVETOVANJE d.o.o.

Članek je objavljen v tiskani reviji Direktor, št. 43, zima 2019-20. 

Na revijo Direktor se lahko naročite TUKAJ

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto