Podjetnik leta 2019 – na vrh se ne pride z dvigalom

Okt 21, 2019
3 min branje

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Marjan Batagelj

Revija Direktor objavlja tudi tiskane
članke, ki so dostopni našim naročnikom.

Že osmo leto zapored je ob vstopu v poletje Miran Lampret z ekipo sodelavcev organiziral Kongres podjetnikov Slovenije. Ob tematikah internacionalizacije poslovanja, sodobnega upravljanja sodelavcev, uvajanja robotizacije in umetne inteligence, nasledstva v podjetjih in predstavljenih zanimivih podjetniških zgodb je strokovna komisija izbrala tudi podjetnika leta.

Za naziv sta se poleg zmagovalca potegovala še Bogdan Kronovšek iz podjetja Kronoterm in Tomaž Lah iz podjetja Nektar, medtem ko je prestižni naziv podjetnik leta prejel Marjan Batagelj, prvi mož Postojnske jame d.d.

Naziv podjetnik leta Batagelju zagotovo ni pripadel samo zaradi uspešnega upravljanja Postojnske jame, temveč zaradi dolgoletnega podjetniškega delovanja, poguma, vizije in integritete, ki si jo je ustvaril s svojim pristopom. Že leta 1989 je namreč ustanovil podjetje Batagel & Co., d.o.o., v katerem sta se z ženo specializirala za prodajo gospodinjskih sesalnikov, likalnih in parnih čistilnikov ter organizacijski inženiring. Pozneje sta se usmerila tudi v nepremičninske investicije in druge podjetniške projekte. V letu 2010 je podjetje Batagel & Co., d.o.o. prevzelo večinski delež družbe Turizem Kras (danes Postojnska jama d.d.), ki upravlja Postojnsko jamo in na čelu katere je danes Marjan Batagelj. Pred kratkim so kupili še Certa holding, ki vključuje Hotel Cerkno, terme, smučišče Cerkno in tovarno medicinskih pripomočkov TIK Kobarid.

 

Gospod Batagelj, postali ste podjetnik leta 2019. Kako razumete ta naziv?

Razumem ga predvsem v duhu odličnega slovenskega podjetništva. Pomembno je, da te nagrade obstajajo. Tokrat sem jo dobil jaz, lahko bi jo tisoč drugih slovenskih podjetnikov, pomembno pa je, da obstaja. Podjetniški krogi in širša javnost morajo prepoznati, da je podjetništvo gonilna sila družbenega razvoja, da plačujemo davke, smo odgovorni v svojih podjetjih do zaposlenih in z njimi lepo ravnamo, ker so naši kolegi. Vesel sem, da sem prejel nagrado, toda veselilo bi me, če bi jo prejel katerikoli slovenski podjetnik.. Nikoli si take nagrade ne moreš lastiti ob misli, da si najboljši. To je zelo samovšečno. Vem, da je še veliko boljših od mene.

 

Kaj je v slovenskem podjetništvu posebnega in dobrega, da je lahko uspešno ….

Slovensko podjetništvo se ne obremenjuje z majhnostjo države, ker je čisto vseeno, ali si v mali ali v veliki državi, ko začneš uresničevati svojo idejo. Če se zgodi preskok in ti nekaj uspe, se morda vprašaš, zakaj nisi na večjem trgu. Ampak to je psihološka meja, ker je danes trg ves svet in resnično uspeš samo, če deluješ globalno.

 

… in kaj še manjka mentaliteti in sistemu, da bi podjetniki bolje delovali?

Čisto preprosto. Vsi, ki imamo podjetja s sedežem v Sloveniji, tukaj plačujemo tudi davke, tukaj živijo naši zaposleni. Zato bi država morala predvsem kritično pogledati, ali smo konkurenčni navzven in ali imamo tudi tako strukturo plač zaposlenih, da smo konkurenčni za nekoga, ki bi se hotel zaposliti v Sloveniji. Osebno zelo poudarjam razvojno kapico, ker bomo izgubljali v podjetjih dodano vrednost, če nam začno intelektualci bežati. Ne moremo biti neka polprodukcijska država. Postati moramo visoko tehnološka država. Ne moremo reči, da je 60.000 EUR visoka dodana vrednost, je samo povprečna. Visoka je 80.000 EUR, 85.000 EUR in več kot 100.000 EUR.

Želel bi si, da bi cenili ljudi, ki več ustvarjajo,in ne bi v našem sistemu socialnih, zdravstvenih in pokojninskih zavarovanj in prispevkov imeli uravnilovke. To je velika škoda za tiste, ki so se izobraževali, in za tiste, ki so ambiciozni.

 

Katera je tista osebnostna lastnost, ki vas vodi v življenju, da ste uspešni zasebno in kot podjetnik? Zdi se, da ste se kot podjetnik razvijali čisto »po učbeniku«.

V življenju ne iščem izzivov, ampak priložnosti. Pri tem sem zelo konservativen, čeprav hočem vsako stvar narediti drugače, kot bi jo večina. Temu se reče kreativnost. Je pa res, da je moja poslovna pot zelo linearna, pravim, da hodim po stopnicah. Nekateri mislijo, da je uspeh povezan z neko »istant« hitro rešitvijo. Zato je tudi ta konservatizem, ki ga gojim v financah, razvoju produktov in odnosu do ljudi verjetno ena mojih najboljših lastnosti. Nikoli ne tvegam in ne igram iger na srečo. Je pa res, da imam zelo dobre živce. Danes bi vsi radi hitro dosegli rezultate. Instant koncept žal ne deluje. Lahko uspeva kratek čas, ne pusti pa močne sledi.

Ko se pogovarjam z mladimi in zagonskimi podjetji, opažam, da večina razmišlja, da uspeh nastane čez noč. Jaz pa vem in trdim, da je uspeh proces. Proces, ki ga nekateri doživijo prej, drugi pozneje, tretji nikoli. Nikakor pa ne pride v enem letu. Če se morda le zgodi, je izjema, ne pa uspešno delovanje.

DELI:

Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter

Novice Revije Direktor

Pridobite brezplačen dostop do najpomembnejših novic, poslanih na vašo e-pošto